Kdo je Drago Keršič? V Skimarju je želel pokasirati 1,5 milijona evrov. No, dobil je rahlo manj. Kdo bo raziskal, kaj je počel v Muri? Kdo bo raziskal, kaj je počel v Beti? Kdo si je delil denar?
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
To piše Uroš Praš v današnjem Delu (14. 2. 2009).
Vendar je včerajšnjem Dnevniku na RTV Slovenija (13. 2. 2009) je novinarka Petra Držaj grdo demantirala Roberta Kocmana, predsednika urpave Beti. Po njenih dokumentih, ki jih je pokazala, je v letu 2006 Keršič prejel več kot bajnih 100.000 evrov nagrad! So si takšne zneske v upravi razdelili z njim ali so mu v nezavidljivih situaciji res plačali toliko le zato, da bi jim povedal, da odopustijo čim več delavk? Kakšno »svetovanje« pa je to?
Celoten članek iz Dela (14. 2. 2009):
Metlika v komi umira na obroke
V metliški Beti na veliko odpuščajo, podjetje pa naj bi zunanjemu svetovalcu plačevalo bajne vsote — A govorice, da je Drago Keršič, tudi svetovalec begunjskega Skimarja, za nekaj let menda prejel 300.000 evrov, je predsednik upravnega odbora Beti Robert Kocman označil za bolj rumene od limon — Ni pa mogel zanikati podatka, da bodo v ponedeljek odpustili še 25 šivilj — Spodnjice, kopalke in druge izdelke za podjetje zdaj šiva poceni delovna sila na vzhodu, vendar precej manj kakovostno, trdijo Belokranjke
Metlika, 13. februarja
V belokranjskem mestu ob meji s Hrvaško vlada prav moreče razpoloženje. Ko smo se na ulicah Metlike pogovarjali z ljudmi, smo izvedeli, da tu skoraj ni družine, ki ne bi bila povezana s tovarno. Za zdaj še zaposlene delavke niso hotele dajati izjav, ker se bojijo, da bi ostale brez službe.
Potem ko so 15. januarja odpustili 50 šivilj, jih bo v ponedeljek dopoldne prejelo knjižice še 25. Tako bo od nekdanjih 2200 delavk, ki so bile v tekstilni tovarni Beti zaposlene v najboljših časih, le še približno 400 zaposlenih, med njimi samo tri šivilje, pa še te ne vedo, kaj bo z njimi.
Razočarane šivilje
Srečali smo delavko, ki je službo izgubila v prvem valu odpuščanj. Po 28 letih, ki jih je pustila v Beti, pravi, da bi rada slišala bolj vesele novice o tovarni. Spet druga, ki je tam delala 30 let, je razočarana nad tem, kar počnejo. Upala je, da bo tam dočakala pokoj. Iz hiše prinese izdelek te tovarne, na katerem piše proizvedeno v Turčiji. Ob tipanju in preverjanju spodnjic je zgrožena nad kakovostjo. Priznava, da so tudi njim kdaj vrnili kak izdelek, ampak tako slabo, kot delajo v tujini, same niso nikdar. Med drugim nam razkrije, da sindikat ni imel vpogleda v načrte vodstva. Še tiste informacije, ki so jih posredovali, so bile po diktatu vodilnih. Šivilje so bile vedno zadnje, ki so izvedele, kaj se dogaja v podjetju. Zato ni čudno, da ne zaupajo več sindikalnemu zastopniku Slavku Majzlju. Ko nam ga je končno uspelo priklicati, nas je odpravil z besedami: »Z vodstvom imamo dogovor, da do torka ne dajemo nobenih izjav.« Takrat bodo imeli sestanek o trenutnih razmerah in skrajšanem delovnem času.
Bolj rumeno od limone
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
Tovarna Beti je bila konec 90. let prejšnjega stoletja celo v boljšem položaju kot Lisca. Zgrešene poteze vodstva so jih pripeljale na dno. Med ljudmi vlada prepričanje, da bi lahko normalno delalo najmanj 100 šivilj, saj bi se delo zanje zagotovo našlo. Beti počasi izginja s polic v trgovinah, pojavljalo pa se izdelki, katerih zastopnik je podjetje Roberta Kocmana, sicer predsednika upravnega odbora Beti.
Ob domnevnih astronomskih zneskih za svetovalca Keršiča smo seveda povprašali tudi Kocmana. Takoj nam je povedal, da imamo veliko srečo, saj na novinarska vprašanja odgovarja le pisno, a je za nas naredil izjemo. O višini nagrade se je le nasmejal in dejal, da je novica, ki jo je objavila javna televizija, bolj rumena od limone. Vsota, ki naj bi jo prejel likvidacijski svetovalec Keršič, je po njegovih besedah krepko manjša, in sicer za lani 17.750 evrov, skupaj z DDV in potnimi stroški. S tem so plačali tisto, kar so potrebovali in česar niso mogli postoriti s svojimi kadri.
Kocman je še razložil, da so se odpovedali modnemu oddelku, ker doživlja polom, omenil je tudi previsoko ceno dela. In to podkrepil z izjavo, da linijskih šivilj ne bo več. Postregel nam je s primerjavo: cena minute šivanja v Sloveniji je menda 25 centov, na Hrvaškem 15, v Bosni pa 7. Govorice, ki krožijo po mestu, da so on, izvršna direktorica Darja Stvarnik in Žarko Krajnik delni lastniki Beti, zavrača. Kategorično zavrača tudi druga namigovanja, da njegovo družinsko podjetje, katerega solastnik je, spodriva blagovno znamko Beti. Kocman zastopa znamko Cottonella in ta njegov postranski posel nima nobene povezave z Beti, trdi predsednik upravnega odbora. Omenil je še predlog, ki so ga dali na občino, in sicer za spremembo namembnosti tovarniškega zemljišča, a ga je občinski svet zavrnil.
Špekulacije z zemljišči
O Kocmanovem predlogu za spremembo namembnosti zemljišča metliška županja Renata Brunskole meni, da so bile v ozadju špekulacije. Zavrnili so ga, ker je občinski odbor za gospodarstvo ocenil, da vse skupaj smrdi po poceni odprodaji. Na tovarniškem zemljišču so hoteli graditi nov dom počitka, 30 do 40 stanovanjskih hiš in varovana stanovanja, a niti finančnega načrta niso imeli, poudari županja. Kocman odgovarja, da so hoteli najprej spremembo namembnosti zemljišča, šele nato bi iskali finančne vire.
Brunskoletova Kocmana nima najbolj v čislih, saj je vodstvo podjetja ni nikdar obvestilo o njihovih načrtih s tovarno. Spomni se tudi lanskega poletja, ko jo je sindikalni zastopnik Majzelj opozoril, da se nekaj pripravlja. Nato jo je 10. novembra klical Kocman, češ da bi se rad pogovoril z njo. Istega dne je v časopisu prebrala novico o likvidaciji Beti Mode.
Uroš Praš
