Kdo so ljudje, ki služijo stotisoče evrov na račun podjetij v težavah?
Borut MekinaLani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično zaslužiti. Kot so nam pojasnili v Muri, so v podjetju po tem, ko jih je zapustil prejšnji predsednik uprave Borut Meh, leta 2007 sklenili svetovalno pogodbo z Dragom Keršičem. Keršič naj bi Muro iz proizvodnega obrata poskušal preoblikovati v nekakšen logistični holding. A neuspešno. Nato so maja lani pogodbo sklenili z mariborskim svetovalnim podjetjem »Prof. dr. Ferk & Partner«. Koliko je za svoje storitve dobil Keršič, nam ni uspelo izvedeti, podjetju Prof. dr. Ferk & Partner pa bi lahko Mura po naših ocenah za »prenovo poslovnih procesov« plačala do 175 tisoč evrov.
Preveč? Mura je zgolj eden izmed zadnjih, aktualnih primerov. Drug primer je Skimar oziroma Elan. Tudi Elan je podjetje, ki zaradi racionalizacije poslovanja odpušča delavce. In kot se je izkazalo, je tudi pri tem projektu sodeloval svetovalec Drago Keršič, ki naj bi za 150 tisoč evrov izdelal program reorganizacije. Svetovalni stroški v Elanu so samo v lanskem letu znašali 750 tisoč evrov, v njih pa sta, kot je znano, sodelovala še dva mariborska odvetnika, Rajko Vrečar in Daniel Planinšec. Rezultatov njihovega dela, zanimivo, razen nadzornikov, ki o tem nočejo govoriti, nihče prav dobro ne pozna. Tudi predsednik sindikata Skimar Dušan Ferjan ne. Da je šlo pri svetovanju družbi enostavno za šarlatanstvo, to oceno smo ponudili mi, Ferjan ne želi trditi, ker so mu uporabo pregrobih besed zaradi morebitnih tožb odsvetovali. Strinja pa se, da je, glede na rezultat vseh preplačanih analiz, izkupiček »nesprejemljiv«. Če bi rezultati skoraj milijon evrov vredne reorganizacije obstajali, bi jih konec koncev morali jasno videti.
Tretji primer je usoda šivilj v tovarni Beti. Omenjeno belokranjsko podjetje, ki je tudi gospodarski temelj Metlike, je nedavno »likvidiralo« eno od svojih hčerinskih družb in odpustilo 50 šivilj, ta teden pa naj bi obvestila o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk, ker bi naj bile predrage. Morda gre za še en primer tekstilnega podjetja, ki izgublja konkurenčni boj s cenejšimi vzhodnoevropejskimi ali kitajskimi delavci. A tudi v tem primeru so imeli od »odpuščanja« koristi predvsem svetovalci. Ti so za projekt racionalizacije samo leta 2006 dobili več kot 100 tisoč evrov. Kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na RTV, je Beti leta 2006 naprej sklenila 95 tisoč evrov vredno svetovalno pogodbo z mariborskim podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v imenu katerega je sprva delal svetovalec Drago Keršič. Kasneje istega leta pa je podjetje sklenilo še samostojno pogodbo z omenjenim svetovalcem iz Maribora za 11 tisoč evrov, s katerim še danes sodelujejo. Če so bili v letih 2007 in 2008 zneski podobni, je Keršič zaslužil skoraj 300 tisoč evrov. Dogovor z omenjenim svetovalcem naj bi se nanašal »na celovito optimizacijo podjetniških procesov« v likvidirani Beti Moda. Nekako tako se v strokovnem žargonu imenuje odpuščanje, bi lahko sklenili.
Namesto direktorjev
Morda je naključje, da se ista imena pojavljajo v vseh treh sedaj najbolj razvpitih primerih. Morda so odvetnik Planinšec, pa svetovalec Keršič in svetovalno podjetje Prof. Ferk & Partner pač odličnjaki v svojem poslu in so jih podjetja zbrala prav zaradi njihovih referenc - zato da bi se rešila težav. Vendar se ta teza začne podirati, če ugotovimo, da posameznike v omenjeni svetovalni igri družijo nekatere precej močne povezave.Naključij je enostavno preveč. Svetovalne pogodbe z Dragom Keršičem v Muri in v Beti so bile denimo podpisane v času, ko je obe podjetji vodil direktor Aleš Kumperščak. Keršič je bil poleg tega bivši zaposleni v podjetju Prof. Ferk & Partner, ki je svetovalo v Beti in ki sedaj svetuje v Muri. Tudi Keršičevo delo v Elanu ni naključje. Eden izmed glavnih lastnikov Elana je namreč paradržavni Kad. V času, ko je Kad vodil Tomaž Toplak, leta 2007, Keršič ni svetoval le Elanu, ampak tudi Toplaku in kapitalski družbi. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj. Keršič je s Toplakom podpisal pogodbo za pripravo »analize ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada«, za kar je prejel kar 47.400 evrov. Marsikomu že tedaj ni bilo jasno, kako lahko poslovanje Kada, kjer je zaposlena kopica dobrih strokovnjakov, pomaga mladi Keršič. Isto velja za očitno drage pravniške svetovalne storitve Rajka Vrečarja in Daniela Planinšca. Dovolj je že, če se spomnimo, da sta oba na željo Kada in Soda med letoma 2006 in 2007 opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca. Kakšna je usoda Iskraemeca, pa je tudi znano. Za šest mesecev dela naj bi po tedaj objavljenih informacijah odvetnika prejela kar 300.000 evrov.
Omenjeni primeri so med sindikalisti dobro znani. V javnosti je mogoče na to temo najti dve različni interpretaciji. Marsikdo špekulira, da so se nekateri najdražji svetovalci in pravniki, katerih storitve močno presegajo normalne odvetniške tarife, celo dogovorili z vodstvi za razdelitev nagrade. Medtem ko svetovalci, med njimi so tudi velika in ugledna podjetja, ki imajo milijonski promet - mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney, ki je začelo s poslovanjem v Sloveniji leta 2005, je imelo leta 2006 že 4,2 milijona evrov prometa, leta 2007 pa že 5,2 milijona -, trdijo, da podjetjem v krizi pomagajo pred zlomom. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ima o tem svojo teorijo. Pravi, da je poplava raznih svetovalcev preprosto posledica dejstva, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do velikih menedžerskih zamenjav. Novi direktorji, ki se na delovnih mestih niso takoj znašli, so pa hoteli takoj prikazati rezultate svojega poslovanja, so začeli najemati svetovalce. »Problem je v tem, da gre za velika podjetja. To niso podjetja, ki imajo 10 zaposlenih. Ta velika podjetja bi morala ustvariti svojo pravno in svetovalno službo. A ker so se ti gospodje tako hitro menjali, je to kolateralni strošek,« trdi Semolič. Dobra podjetja bi pač morala graditi svoj kader in vanj vlagati. Pravniki bi morali sodelovati pri poslu od začetka do konca. Svetovalna podjetja to situacijo zgolj izkoriščajo.
Razburkana Mura
Beti, Elan in Mura spadajo v kategorijo podjetij, kjer so lastniki iz različnih razlogov večkrat zamenjali vodstvo. Odkar je sredi leta 2007 predsednik uprave Mure Borut Meh po petih letih vodenja podjetje zapustil, ima Mura po Kumperščaku že drugega direktorja v letu in pol - Franca Hubra. Eno svetovalno pogodbo je podpisal Kumperščak, nato je naslednjo, s podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v vmesnem obdobju podpisal prokurist Henrik Peternelj.Peternelj nam je dejal, da so najeli svetovalno podjetje z mednarodnimi izkušnjami, s pomočjo katerega bodo poskušali najti notranje rezerve, znižati stroške in reorganizirati podjetje, pogodbe s prvim svetovalcem, Keršičem, pa niso uresničili, saj niso verjeli, da lahko en sam človek sanira 3500-članski kolektiv. Svetovanje deluje na podlagi brainstorminga oziroma intenzivne notranje komunikacije, tako da zaposleni v skupinah sami iščejo načine, kako varčevati. Peternelj pojasnjuje, da so svetovalci iz podjetja Prof. dr. Ferk sedaj pri »četrtem koraku od petih«, na koncu pa pričakujejo, da bo Mura s tem privarčevala do 3,5 milijona evrov. Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner naj bi prejelo, poleg določenih fiksnih plačil, tudi nagrado. »Podjetje prof. dr. Ferka bo dobilo maksimalno 5 odstotkov od odobrenih in realiziranih prihrankov skupaj s fiksnim delom. Kolikšen bo končni znesek, bo odvisno od v bilanci ugotovljenih prihrankov,« nam je odgovoril Huber. Če bo Mura na koncu res poslovala pozitivno in bo v letu dni privarčevala 3,5 milijona, bo podjetje prof. dr. Ferka torej zaslužilo do 175 tisoč evrov. Da pa je zato treba tudi odpuščati, je Huberju jasno. Pri oceni obsega poslovanja v proizvodnih družbah so namreč na podlagi podatkov prodaje izračunali povprečni 17-odstotni padec poslovanja. »Zmanj-šanje števila zaposlenih za 676 je posledica tega zmanjšanja planirane realizacije. Ali se bo to zgodilo v tej višini, ali bo odpuščenih še več, ali pa manj, bo odvisno od doseganja mesečne realizacije,« pravi Huber.
Pri tem ostaja eno vprašanje: Zakaj svetovalcev ni najel že Meh? »Če pogledate, kako je šlo Muri tedaj, ko sem jo jaz zapustil, lahko ugotovite, da ti svetovalci niso kaj posebej pripomogli,« odgovarja Meh. Edini problem, ki ga ima Mura, pravi, je, kako znižati število zaposlenih čim manj boleče za podjetje in okolje. »Ne vem, kako lahko pri tem pomagajo svetovalci,« dodaja. Razen če želi uprava - kot se tudi nemalokrat zgodi - izgovor za večje odpuščanje prevaliti drugam. Da je to pogost primer, trdi tudi Vlado Dimovski, sedaj predstojnik katedre za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, sicer pa bivši minister za delo in aktualni premierov svetovalec za energetiko. Dimovski pravi, da pogosto »podjetja najamejo svetovalce zato, da predlagajo odpuščanje, da njim samim, torej poslovodstvu, tega ni treba narediti«. Nagrade za takšno delo so lahko milijonske in znašajo nekaj odstotkov od rasti dobička, rasti delnic ali nekaj odstotkov od privarčevanega denarja.
Meh svetovalcev ni najemal. Tudi potrebe po najemu dragih pravnih strokovnjakov ni videl. Za okrog 2000 evrov na mesec so sodelovali z odvetniško pisarno Avbreht - Zajc. V lanskem letu pa naj bi Mura mariborskemu odvetniku Danielu Planinšcu za pravno svetovanje na mesec plačevala kar 8300 evrov. Z njim so sodelovali tri mesece, saj je nadzorni svet pred kratkim sklenil, da za zdaj pogodbe ne bodo podaljšali. Teorija, po kateri svetovalna podjetja začnejo izkoriščati krizo vodenja v podjetjih, se je Mehu potrdila tudi ob njegovem odhodu iz Preventa. Kot je znano, je Meh zaradi sporov med glavnima lastnikoma moral zapustiti družbo Prevent, ki se je zaradi posledic gospodarske krize za avtomobilsko industrijo ravno tako znašla v težavah. Kot je v začetku februarja sporočilo vodstvo podjetja, naj bi podjetje v tem letu zapustilo do 500 delavcev, saj bodo proizvodnjo šivanja avtomobilskih prevlek preselili na območja z nižjimi stroški dela, v Maroko, v Bosno in Hercegovino ter Moldavijo. Še preden je odšel, nam je dejal Meh, »sem se samo nasmehnil«, ko je tudi Prevent dobil ponudbo podjetja Prof. dr. Ferk.
Verujmo in svetujmo
Kaj pravzaprav svetovalna podjetja sploh ponujajo? Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner vodi seveda dr. Hans Ferk, ki je do sredine leta 2008 kot zunanji sodelavec sodeloval pri študiju MBA na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. V Muri, pojasnjuje Ferk, šteje njihova svetovalna ekipa sedem svetovalcev, ki so najmanj en dan na teden v podjetju, preostali dnevi pa naj bi bili namenjeni »obdelavi in analizi pridobljenih podatkov in optimizaciji ukrepov«. Izvedba celotnega projekta v podjetjih traja povprečno leto in pol. Ponosni so na uspeh v Skupini Sava, v Trimu, Premogovniku Velenje ali pri prestrukturiranju Litostroja EI. Leta 2003 so pogodbo sklenili z Acronijem. Podobno kot pri Muri so obljubljali tri milijone evrov prihrankov brez zmanjšanja delovnih mest. Jim je uspelo? Glavni direktor Acronija Slavko Kanalc nam je odgovoril, da je zaradi neprestanega zniževanja stroškov skozi leta težko »locirati posamezne prihranke na določene ukrepe«.Kakovost nasvetov je seveda težko ovrednotiti, še posebej, ker podjetja analize in izdelke, ki so jih naročili, skrbno skrivajo. Poleg podjetij, ki jim svetuje Prof. dr. Ferk & Partner, pa so metodo »dr. Hansa Ferka« sedaj uporabile tudi nekatere občine. Podjetje namreč za potrebe javne uprave in samouprave ponuja t. i. produkt VIS ali »Vizija in Strategija Občine«. Kot so nam pojasnili v občini Dravograd, jih je raziskava stala več kot 25 tisoč evrov (brez DDV), enako vizijo, ki naj bi ponudila pogled vnaprej za 25 let, so kupile še občine Lenart, Laško, Kungota, Dravograd, Sv. Ana in Velenje. Ti izdelki pa so javno objavljeni. V resnici gre za statistično temeljito obdelane ankete med občani. Zanimivo je, da so si tako izdelane vizije precej podobne. Občino Velenje naj bi denimo čez 25 let odlikovalo »razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti,« in »privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti«. Občino Dravograd pa »razvito gospodarstvo« ter »visoka kakovost življenja zlasti v okoljskem in bivalnem pogledu, ki jo bosta odlikovali vrednota medsebojnega spoštovanja«. Jasno, obe občini bosta razvijali tudi okoljsko in energetsko prijazne tehnologije. Župani so doslej za te raziskave, če vsaka stane 25 tisoč evrov, podjetju plačali že več kot 100 tisoč evrov (plus DDV).
Seveda pa odgovornost ali celo krivdo za najem podjetniških svetovalcev nosijo lastniki. V primeru Mure ali Elana leži ta na plečih obeh paradržavnih skladov, Kada in Soda. Lahko se spomnimo, kaj je konec minulega leta sklenila Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Sporočili so, da je tudi cerkev zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije Anton Stres je poudaril, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. In ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, so vse politične, gospodarske in finančne institucije pozvali h krepitvi mehanizmov solidarnosti. Le to lahko na koncu delavce reši. S tem se lahko samo strinjamo. Dodajmo še, da je večinska lastnica družbe Beti prek svojih holdingov mariborska nadškofija, manjši neposredni delež pa ima v Beti tudi metliška župnija.
Članek povzet po Mladini.
