V forenzični reviziji je velika pozornost namenjena odvetniškim stroškom. Od leta 2004 do 2008, ko je pravne storitve v Elanu skupini izvajala odvetniška pisarna Kos in partnerji, so znašali odvetniški stroški približno 420.000 evrov. Ko pa sta v letu 2008 zastopanje Elana skupine prevzela odvetniški pisarni Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja, so ti stroški samo v nekaj mesecih znašali 543.000 evrov. Planinšec in Vrečar sta med drugim v Elan skupini opravila skrbni pravni pregled, za kar sta dobila 325.000 evrov. Revizorji ugotavljajo, da je bil ta pravni pregled zelo obširen, pri čemer stroški niso proporcionalni z ugotovitvami pregleda.
Planinšec pravi, da so od vodstva Elana skupine dobili naročilo in so zato morali delati, kar jim je bilo naročeno. "Delo v Elan skupini, ki ni imela pravne službe, je bilo zelo zahtevno. Obe odvetniški pisarni sta delali po uspehu, pri čemer smo uspešno rešili nekaj primerov. Ko je nova uprava prekinila pogodbo, smo se dogovorili in pri znesku plačila popustili v korist družbe," pojasnjuje Planinšec.
Članek v Dnevniku.
ponedeljek, 5. december 2011
četrtek, 28. april 2011
Drago Keršič odpuščen iz krivdnih razlogov, svetuje pa največjim podjetjem
Še en zapis o svetovalcih za odpuščanje iz Mladine:
V svetovalni hiši Prof. Dr. Ferk & Partner pozdravljamo pisanje mag. Mekine o tako imenovanih svetovalcih za odpuščanje, ki v času krize služijo na račun podjetij v težavah. Menimo, da je bil članek korektno raziskan, žal pa smo bili uvrščeni v skupino svetovalcev, ki jim zaradi svoje filozofije in metodologije dela ne pripadamo. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner namreč s svojim svetovanjem brezkompromisno zasleduje cilj neodpuščanja sodelavcev. Menimo namreč, da je v vsakem podjetju mogoče stroške racionalizirati na drugih področjih in ni potrebno odpuščati ljudi. To nenazadnje lahko potrdi več kot 30 naročnikov. Če ima podjetje namen zmanjševati stroške izključno na račun odpuščanj, potem za to ne potrebuje našega svetovalnega podjetja. Takšnega naročnika v našem svetovalnem podjetju tudi ne sprejmemo.
Dotaknili bi se še povezav med akterji, ki jih je omenil mag. Mekina in se oziroma so se kot svetovalci pojavljali v omenjenih podjetjih. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner ni povezano ne z gospodom Danielom Planinšcem niti z gospodom Dragom Keršičem. Res je, da je bil gospod Keršič nekaj časa zaposlen v našem podjetju, vendar smo ga julija 2007 iz krivdnih razlogov odpustili. Od takrat z njim ne sodelujemo pri nobenem naročniku niti na nobenem področju...
prof. dr. Hans Ferk, direktor Prof. Dr. Ferk & PartnerPovzeto po Mladini.
V svetovalni hiši Prof. Dr. Ferk & Partner pozdravljamo pisanje mag. Mekine o tako imenovanih svetovalcih za odpuščanje, ki v času krize služijo na račun podjetij v težavah. Menimo, da je bil članek korektno raziskan, žal pa smo bili uvrščeni v skupino svetovalcev, ki jim zaradi svoje filozofije in metodologije dela ne pripadamo. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner namreč s svojim svetovanjem brezkompromisno zasleduje cilj neodpuščanja sodelavcev. Menimo namreč, da je v vsakem podjetju mogoče stroške racionalizirati na drugih področjih in ni potrebno odpuščati ljudi. To nenazadnje lahko potrdi več kot 30 naročnikov. Če ima podjetje namen zmanjševati stroške izključno na račun odpuščanj, potem za to ne potrebuje našega svetovalnega podjetja. Takšnega naročnika v našem svetovalnem podjetju tudi ne sprejmemo.
Dotaknili bi se še povezav med akterji, ki jih je omenil mag. Mekina in se oziroma so se kot svetovalci pojavljali v omenjenih podjetjih. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner ni povezano ne z gospodom Danielom Planinšcem niti z gospodom Dragom Keršičem. Res je, da je bil gospod Keršič nekaj časa zaposlen v našem podjetju, vendar smo ga julija 2007 iz krivdnih razlogov odpustili. Od takrat z njim ne sodelujemo pri nobenem naročniku niti na nobenem področju...
prof. dr. Hans Ferk, direktor Prof. Dr. Ferk & PartnerPovzeto po Mladini.
četrtek, 3. marec 2011
Revizor bo v Skimarju preveril posle
Skimar je imenoval revizorja za preveritev vodenja poslov
Vodstvo Skimarja je na današnji skupščini revizorsko hišo Price Waterhouse Coopers iz Ljubljane soglasno imenovalo za posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje posameznih poslov družbe v obdobju zadnjih petih let, s poudarkom na preveritvi sklepanja poslov, ki se nanašajo na storitve zunanjih izvajalcev, ter sklepanja posrednih poslov.Nadzorni svet begunjskega Skimarja je konec januarja, kot je znano, za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka in ga zadolžil, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se že pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko je že takrat dejal, da bo šele po reviziji in natančni analizi podjetja lahko povedal kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja. V izjavi za medije po današnji skupščini pa je glede trenutnih razmer v Skimarju dejal, da te vsekakor "niso rožnate, niso pa nemogoče".
"Situacija ni rožnata, kakor tudi ni rožnata situacija v celotnem gospodarstvu. Po eni strani se srečujemo z upadom trga navtičnih izdelkov, na drugi strani gre smučarski del gre razmeroma dobro, po tretji strani pa vidim, da je znotraj sistema Skimar precej možnosti za prihranke in izboljšanje poslovanja, ki bodo na daljši rok prinesli veliko pozitivnih učinkov," je dejal Ferko in dodal, da kljub vsemu ostaja optimist. "Če bo dobra volja in konsenz lastnikov, bank upnic in zaposlenih, da se prestrukturiranje primerno izvede - primerno času, v katerem se nahajamo, in primerno nakopičenim problemom iz preteklosti - potem sem optimist, kar se tega dela tiča," je poudaril Ferko.
Del ukrepov za prestrukturiranje družbe je bilo po njegovih besedah planiranih že v letnem poslovnem načrtu za lansko leto, vendar so aktivnosti stekle s polletno zamudo, kar za družbo, tako Ferko, ni dobro. "Zdaj se pač srečujemo še z večjimi problemi, kot bi se sicer. Prepričan sem, da je potrebno precej globlje zarezati v stroške samega poslovanja in v prestrukturiranje podjetja, tudi s tržnega oz. prodajnega vidika. Na vseh področjih delovanja je potrebno precej bolj radikalno pristopiti k ukrepom," je dejal Ferko. Ob tem je pojasnil, da pogovori tečejo v smeri združevanja posameznih poslovnih funkcij, predvsem zmanjševanja števila pravnih oseb v skupini Skimar, ki po besedah Ferka strukturo upravljanja podjetja delajo nepregledno.
"Tudi prejšnje vodstvo se je odločilo, da se zmanjša število pravnih oseb. Mislim, da moramo na tem delati precej bolj intenzivno," je še dejal Ferko.
Članek povzet po Dnevniku.
petek, 18. februar 2011
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Gre za svetovalca, ki je pripravil tudi program reorganizacije Skimarja
Gospodarstvo, 13. februar 2009 17:23
Metlika - MMC RTV SLO
Metliška Beti naj bi lani po besedah vodstva svetovalcu plačala 17.000 evrov, dokumenti pa dokazujejo, da je bilo denarja veliko več, leta 2006 več kot 100.000 evrov.Metlika - MMC RTV SLO
Svetovalca imajo v podjetju od leta 2006. Prek podjetja dr. Ferk in partnerji so tisto leto svetovalcu Dragu Keršiču nakazali več kot 22 milijonov takratnih tolarjev oziroma nekaj več kot 95.000 evrov. Keršič je proti koncu leta 2006 z Beti sklenil samostojno pogodbo. Beti Holding mu je tako istega leta plačala še dobra dva milijona šeststo tisoč tolarjev oziroma 11.000 evrov, poroča TV Slovenija. Keršič pa je prav tisti svetovalec, ki je za visok honorar, šlo naj bi za 150.000 evrov, izdelal program reorganizacije Skimarja.
Beti je svetovalca dobila, potem ko se je z mesta predsednika uprave poslovil zadnji belokranjski direktor. Leta 2006, ko so najeli svetovalca za družbo Moda, je družbo vodil Aleš Krumperščak, ki je bil nekaj časa tudi direktor Mure.
Na čelu Beti je od leta 2005 Roberto Kocman, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da je družba brez nadzornega sveta, usodo zaposlenih pa krojijo Krekova družba in trije posamezniki, ki vodijo družbo. Lani, ko so razglasili likvidacijo Beti Mode, so se nagradili za uspešnost, delo pa je medtem izgubilo 50 šivilj. Prihodnji teden naj bi odločbe o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk.
A. M.
Povzeto po RTV.
Drago Keršič v Beti pokasiral nič manj kot 300.000 evrov v enem letu
Afera Skimar ni le posamezna afera. Isti ljudje, isti svetovalci nastopajo v številnih zgodbah. Vlada pa nič. Po eni strani se sesuvajo podjetja, ljudje ostajajo nemočni na cestah. Po drugi strani nekateri na račun tragičnih usod nesramno bogatijo. In kaj stori vlada v aferi Skimar? Nič. So svetovalne pogodbe razveljavljene, so razčiščene in utemeljene? Niso.
Novinarji so večinsko tiho. Ampak novinarka Petra Držaj v tem prispevku RTV SLOVENIJA namiguje, da so pogodbe s Keršičem prekrili s tem, da so uničili računalniški sistem. Za sabo so brisali sledi. Le lani so mu za svetovanje izplačali 300.000 evrov!
Držajeva dodaja: »Ugibati je, ali je Drago Keršič (FOKUS MC) nagrajen tudi za izčrpavanje podjetja preko podjetij v tujini. Poznavalci se bojijo, da se bo podjetje sesulo. Lastnikom pa bo ostalo ime z blagovno znamko, ki nekaj velja.«
Dobili smo novega »svetovalca« leta: afere v Skimarju, Muri, Betiju. Kdo bo našel naslednjo? Je Keršič le orodje tistih, ki izčrpavajo podjetja, nelegalno in koruptivno? Koliko je pri tem pomagala politika? So to zneski, ki si jih uprave z njim razdelijo? Pa ja kdo naivno ne misli, da v njem vidijo vrhunskega svetovalca?
V Skimarju je želel pokasirati 1,5 milijona evrov za solo svetovanje. Res kdo misli, da le za svoj bančni račun?
Vrečar in Planinšec z bogato zgodovino svetovanja
Povzeto po Delu (9.1.2009).
Elanova odvetnika bogato nagrajena tudi v Iskraemecu
V obeh primerih je oziroma je bila lastnica država – Nekdanji predsednik uprave Iskraemeca Šteharnik trdi, da je nasprotoval podpisu pogodbe z odvetnikoma
Ljubljana – Po izbruhu svetovalske afere v Skimarju se je pokazalo, da so se ista odvetniška imena pojavljala tudi v drugih podjetjih, kjer je oziroma je bila lastnica država. Mednje spada tudi kranjski Iskraemeco, ki je po Delu dosegljivih podatkih odvetnikoma Danielu Planinšcu in Rajku Vrečerju v letih 2006–2007 za njune svetovalne storitve plačal okrog 300.000 evrov. Janko Šteharnik, ki je pred kratkim odstopil z mesta predsednika uprave kranjske tovarne števcev, trdi, da je svetovalno pogodbo z obema zunanjima svetovalcema podpisal po priporočilih takratnih lastnikov, predvsem Kapitalske družbe, za katero sta oba odvetnika opravljala tudi zunanje svetovalne storitve, so včeraj potrdili na Kadu.
V Iskraemecu, ki je od novembra lani v lasti egiptovskega podjetja El Sewedy Cables, so v četrtek potrdili, da sta odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečer v celotnem obdobju sodelovanja za svoje storitve dobila okrog 300.000 evrov. »Na željo Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe sta opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca za šest mesecev in druge pravne storitve,« so sporočili iz kranjske tovarne števcev.
Po Delu dosegljivih informacijah je Iskraemeco s Planinšcem in Vrečerjem konec leta 2006 sklenil polletno pogodbo za skrbni pravni pregled, po njenem izteku pa je bila s Planinšcem sklenjena nova pogodba za pravno svetovanje. Pogodbo z omenjenima odvetnikoma je podpisal Janko Šteharnik, ki je konec decembra lani odstopil z mesta izvršnega direktorja Iskraemeca, pred prodajo Egipčanom pa je bil predsednik uprave kranjske tovarne števcev.
»Z obema odvetnikoma smo podpisali pogodbo za eno leto za pavšal 10.000 evrov na mesec. Z Vrečerjem smo pozneje pogodbo razdrli, s Planinšcem pa smo jo podaljšali še za nekaj mesecev,« je pojasnil.
O tem, kdo je zahteval podpis pogodbe s Planinšcem in Vrečerjem, je Šteharnik včeraj pojasnil: »Za njiju se nisem odločil sam. Oba lastnika, predvsem Kad, saj sta odvetnika delala tudi v okviru Kada, sta zahtevala natančen pravni pregled Iskraemeca in sta ob tem priporočila predvsem Planinšca in Vrečerja.«
So bili delničarji enakopravno obravnavani?
Če sta skrbni pravni pregled zahtevala nekdanja lastnika Iskraemeca, kot trdi Šteharnik, se ob tem zastavlja več vprašanj. Med drugim, zakaj je storitev pravnega pregleda plačal Iskraemeco, in ne oba lastnika? Drugič, zakaj je Šteharnik privolil v plačilo pravnega pregleda, pa tudi, kdo vse je bil seznanjen z rezultati pravnega pregleda, saj je imel Iskraemeco v tistem času več kot 200 delničarjev?
»Oba lastnika sta dobivala poročila, saj je bil na sejah nadzornega sveta prisoten tudi odvetnik Planinšec,« je pojasnil Šteharnik.
Marko Pogačnik, direktor Soda, ki je bil v času vlade Janeza Janše tudi predsednik nadzornega sveta kranjske tovarne števcev, to odločno zanika: »Kad in Sod nikoli nista zahtevala niti celovitega pravnega pregleda niti celovitega skrbnega pregleda in tudi ne razpolagata s poročili o tem. Omenjena odvetnika za Slovensko odškodninsko družbo v povezavi z Iskraemecom nista izvajala nobenih storitev.«
Šteharnik trdi tudi, da je podpisu pogodbe nasprotoval. »Če lastnik nadzoruje položaj v podjetju, tega načeloma ne bi smel plačevati z denarjem podjetja. Osebno sem nasprotoval sklenitvi pogodbe z odvetnikoma, saj sem želel sestaviti svojo ekipo in sem se zato tudi sprl z lastniki, ponudil sem svoj odstop. Vendar bi rad povedal tudi, da je Planinšec svoje delo opravil korektno in v interesu podjetja,« je dejal Šteharnik.
Po njegovem mnenju je že ureditev razmerij z nekdanjim svetovalcem Iskraemeca Urošem Koržetom upravičila vse odvetniške stroške za Planinšca in Vrečerja, sporno pa se mu zdi, da so pravni pregled opravili šele po opravljeni dokapitalizaciji Iskraemeca. »Pravilneje bi bilo, da bi to naredila, preden sta dokapitalizirala podjetje,« med drugim trdi Šteharnik.
Kad in Sod sta dokapitalizirala Iskraemeco konec oktobra 2006, pravni pregled pa je bil po Delu dosegljivih podatkih opravljen šele leta 2007. Po naših informacijah je bil Planinšec prisoten samo na eni seji NS kranjske tovarne števcev, na kateri je ustno predstavil mnenje o odgovornosti nekdanje uprave (pred imenovanjem Šteharnika, op. p.). Po dosegljivih informacijah nadzorniki tudi niso odločali o tem, ali se seje udeležujeta oba omenjena odvetnika.
Svetovanje tudi Muri in Palomi
Ob tem Iskraemeco še zdaleč ni edino državno podjetje, v katerem sta zunanje svetovalne storitve opravljala odvetnika Planinšec in Vrečer. Kot je znano, sta oba odvetnika opravljala svetovalne storitve za begunjski Elan, Planinšec je bil tudi odvetnik murskosoboške Mure (v njem Kad sicer ni lastnik od leta 2000, op. p.), še vedno je odvetnik Palome. V Delu smo že poročali, da je Planinšec za tri mesece svetovanja v Muri lani prejel skupaj nekoliko manj kot 25.000 evrov oziroma več kot 8300 evrov za vsak mesec svetovanja. Koliko sta Planinšec in Vrečer dobila za svetovanje Elanu, javnosti natančno ni bilo pojasnjeno, sta pa oba zavrnila namigovanja o vrtoglavih zneskih, ki naj bi jih prejela za svoje delo.
»Posameznih poslovnih odločitev gospoda Šteharnika ne morem komentirati, kolikor pa vem, se je pogovarjal z različnimi odvetniki. Če se prav spomnim, z različnimi odvetniškimi pisarnami iz Ljubljane, vendar se je vodstvo samo odločilo, s kom bo delalo, kar je glede na zakon o gospodarskih družbah tudi edina mogoča pot,« se je včeraj odzval zdaj že nekdanji predsednik uprave Kada Tomaž Toplak.
Toplak se včeraj ni mogel spomniti, ali je bil seznanjen z rezultati pravnega pregleda kranjske tovarne števcev, pojasnil pa je, da ni bil prisoten na sejah nadzornega sveta, saj ni bil njegov član. Potrdil je tudi, da je v preteklosti posloval z Vrečerjem.
Kot kažejo podatki iz sodnega registra, sta Toplak in Vrečer aprila 2003 ustanovila zavod za raziskave v gospodarstvu Evropski Gospodarski institut. »To ni podjetje, ampak zavod, ki se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo, kar pomeni, da ne deluje po principih gospodarskih družb, torej ne ustvarja dobička, saj ustvarjene dohodke usmerja v razvoj dejavnosti,« je včeraj med drugim dejal Vrečer. Toplak je iz zavoda izstopil januarja 2005, Vrečer pa septembra 2006. Hkrati je Rajko Vrečer brat direktorja pravne službe na Kadu Janeza Vrečerja.
Z vprašanjem, kako je mogoče, da se predvsem v podjetjih, v katerih je oziroma je bil solastnik Kad, pojavljajo ista odvetniška imena in ali je to naključje, smo se včeraj obrnili tudi na Gregorja Gomiška, ki je bil v času vlade Janeza Janše predsednik skupščine Kada, vendar našega vprašanja ni želel komentirati. »Kot predsednik skupščine Kada to težko komentiram, skupščina s tem ni imela nič,« je vprašanje zavrnil Gomišček.
Poudaril je, da je izbor odvetnikov v pristojnosti uprav, »edino, kar si lahko predstavljam, je, da je šlo za faktor zaupanja«. Gomišček prav tako ni želel komentirati vprašanja, kaj meni o vrtoglavih zneskih za odvetniške storitve v posameznih podjetjih. »To je treba vprašati na Kadu,« je dejal. Daniel Planinšec za naša vprašanja ni bil dosegljiv.
Vanja Tekavec
četrtek, 13. januar 2011
Drago Keršič želel pokasirati perverznih 1,5 milijona evrov
Drago Keršič, ki smo ga omenjali, je za svoje delo svetovanja želel Skimarju zaračunati perverznih 1,5 milijona evrov! Na koncu se je moral zadovoljiti z manjšo, toda še zmerom nesramno visoko vsoto, glede na situacijo v podjetju in odpuščanja:
Bolj kot visoki odvetniški stroški zbujajo skrb svetovalni stroški za program reorganizacije Skimarja, ki ga je izdelal samostojni podjetnik Drago Keršič. Njegova, lahko bi rekli perverzna ponudba naj bi najprej znašala kar 1,5 milijona evrov. Za izdelek, ki ga uprava in lastniki še niso razkrili javnosti, je na koncu prejel “le” 150.000 evrov. Pri tem obstaja možnost, da bi v primeru izvedbe predlaganih ukrepov dodatno prejel še 250.000 evrov. Kako je Keršič, ki je lani ustvaril manj kot 100.000 evrov prometa in nima zavidanja vrednih izkušenj v gospodarstvu, sploh dobil priložnost, da se za plačilo ukvarja s Skimarjem, ki je na robu propada, ni povsem znano. Po besedah dobro obveščenih pa je treba vzporednice iskati z bivšim predsednikom Kadove uprave Tomažem Toplakom.
ponedeljek, 3. januar 2011
Tomaž Toplak, Drago Keršič, Daniel Planinšec in Rajko Vrečar: kaj imajo skupnega
Nekdanji predsednik uprave KADa in trije svetovalci, vpleteni v afero Skimar, imajo skupno točko: doma so iz Maribora ali so tam študirali.
Kako so se vsi znašli v Begunjah? Kako, da so vodili posle kar s Štajerske?
Našteti, Tomaž Toplak, Drago Keršič, Daniel Planinšeč in Rajko Vrečar imajo še eno skupno točko: o aferi Skimar mariborski dnevnik Večer praktično ni poročal.
O aferi Skimar je najbolj obširno poročal ljubljanski Dnevnik.
Kdo je Rajko Vrečar
Rajko Vrečar je celjski in mariborski odvetnik. Znan kot tajnik (!) in kasneje kot odvetnik Univerze v Mariboru. Citiramo iz Slovenskih novic:
….Daniela Planinšca (nekoč so ga hoteli proglasiti za štajerskega Johnnija Cochrana, saj se je pojavljal v vseh štajerskih medijsko izpostavljenih sodnih primerih) iz Maribora in Rajka Vrečarja (prepoznaven iz spora med Univerzo v Mariboru in profesorjem Andrejem Fištravcem).
Vrečar in Planinšec sta za Skimar delovala kar iz Maribora in prejemala zneske, ki so za eno uro dela presegli celomesečno plačo. Očitno je naveza »mariborska«, ker sta oba iz Maribora:
Delavcem Elana, ki so se morali zadovoljiti z minimalnimi plačami v dobro podjetja, so svetovali za vsote, od katerih se zavrti v glavi. Pustimo govorice vnemar in pokažimo najprej pavšal, ki je na računu odvetniški firmi v Mariboru reci in piši 8000 evrov. Ne na leto, na mesec! Poleg tega je moral Skimar plačati še DDV, tako da je končna mesečna bremenitev le za pogodbeni pavšal za delo, ki bi bilo opravljeno ali ne, pač glede na potrebo ali ne, pristala pri 9600 evrih. Če preračunamo pavšalni znesek za odvetniške storitve (seveda je treba prišteti DDV, saj ga je poravnal Skimar), ki je zajet v pogodbi z dne 14. aprila letos, in dodatno še aneks s 15. maja, je ta vreden debelih devetnajst Elanovih plač. Vendar to še ni vse! Plačani so bili še drugi računi za svetovalne storitve: recimo v prvem tednu septembra 2008 je bilo Skimarju za delo v počitniškem avgustu zaračunanih 32.882,76 evrov (osnova 27.404,30 plus 5480,46 DDV), prvi teden oktobra pa so izstavili račun za delo septembra, ki je znašal 28.090,80 evrov (23.409,00 za osnovo in 4.681,80 za DDV), vse iz Maribora.
Članek iz Slovenskih novic, iz katerega smo jemali, se splača v celoti prebrati:
Obubožani Elan bogato nagrajuje
Medtem ko se 180 zaposlenih Gorenjcev v nekdanjem paradnem konju našega gospodarstva trese za službe, iz pogodb o pravnem svetovanju podjetju Skimar izstopajo več kot spodobne številke — Štajerska odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar dobivata »nenavadno visoke pogodbe«, kot se je izrazil predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček — Odvetniška pisarna je v treh urah oziroma v eni uri, če so delali trije pravniki naenkrat, zaslužila toliko kot en delavec Elana v vsem mesecu
Begunje na gorenjskem, 30. novembra
Kako ovrednotiti delo in kako postaviti vrednostno lestvico s postavkami za najboljše in morda najslabše podjetje? Nekoč je bilo za Elan, to ubogo gorenjsko tovarno, na kateri se že leta in leta lomijo kopja raznih interesov in globokih žepov, preprosto: Ingemar Stenmark je bil najboljši na izdelku mojstrov iz Begunj, zaslužil si je čast in slavo Neskandinavcev, ki so lepili te dilce, bil je primerno poplačan in še kakšen drug as je bil za Elan resnično veliko vreden. Zdaj, ko se recesija plazi po vseh porah gospodarstva, pa se je treba povprašati, koliko je vredno vse, od dela do svetovanja.
Elan poka. Po šivih. Gorenjska duša spušča sapo in kot so napovedali pred tedni, bodo morali delavci, približno sto osemdeset je takih, poiskati zaslužek od dela drugje. Če bodo seveda imeli srečo. Drugače bodo sebi, najbližjim, predvsem pa zavodu za zaposlovanje, v veliko breme. Nekateri, tisti posvečeni in s podpisi odgovornih pokriti, pa si ob teh morečih trenutkih negotovosti skoraj dvesto družin, povezanih z Elanom, ne belijo glave. Kako le bi, saj imajo pogodbe za vsote, ki si jih delavci za stroji Elanovih prostorov ne zmorejo omisliti niti v najlepših sanjah.
»Na seji smo bili opozorjeni«
Zadnji četrtek je bila seja nadzornega sveta Skimarja, krovne družbe Elanovih podjetij, in na plan so pricurljale domneve o visokih zaslužkih nekaterih svetovalcev predsednika enočlanske uprave Ivana Štrlekarja. Predsednik nadzornega sveta Skimarja Gregor Gomišček je na naše vprašanje o vsotah pogodb odvetniškima pisarnama Daniela Planinšca (nekoč so ga hoteli proglasiti za štajerskega Johnnija Cochrana, saj se je pojavljal v vseh štajerskih medijsko izpostavljenih sodnih primerih) iz Maribora in Rajka Vrečarja (prepoznaven iz spora med Univerzo v Mariboru in profesorjem Andrejem Fištravcem) iz Celja, ki sta Skimarju ponudila svetovalnopravne storitve, povedal: »Na seji nadzornega sveta smo bili opozorjeni, da obstajajo nenavadno visoke pogodbe. Sklenili smo, da mora uprava pregledati te pogodbe in jih drastično reducirati. Kolikšna je višina pogodb … Govori se marsikaj. Nadzorni svet hoče na naslednji seji od uprave vpogled v vse pogodbe, kdo je podpisan in kaj piše na njih. Mislim, da se bodo stvari uredile tako ali drugače.«
Pavšal je šele začetek
Da opozorilo nadzornemu svetu ni bilo iz trte izvito in da so govorice upravičene, pa lahko pokažemo na straneh Slovenskih novic! Delavcem Elana, ki so se morali zadovoljiti z minimalnimi plačami v dobro podjetja, so svetovali za vsote, od katerih se zavrti v glavi. Pustimo govorice vnemar in pokažimo najprej pavšal, ki je na računu odvetniški firmi v Mariboru reci in piši 8000 evrov. Ne na leto, na mesec! Poleg tega je moral Skimar plačati še DDV, tako da je končna mesečna bremenitev le za pogodbeni pavšal za delo, ki bi bilo opravljeno ali ne, pač glede na potrebo ali ne, pristala pri 9600 evrih. Če preračunamo pavšalni znesek za odvetniške storitve (seveda je treba prišteti DDV, saj ga je poravnal Skimar), ki je zajet v pogodbi z dne 14. aprila letos, in dodatno še aneks s 15. maja, je ta vreden debelih devetnajst Elanovih plač. Vendar to še ni vse! Plačani so bili še drugi računi za svetovalne storitve: recimo v prvem tednu septembra 2008 je bilo Skimarju za delo v počitniškem avgustu zaračunanih 32.882,76 evrov (osnova 27.404,30 plus 5480,46 DDV), prvi teden oktobra pa so izstavili račun za delo septembra, ki je znašal 28.090,80 evrov (23.409,00 za osnovo in 4.681,80 za DDV), vse iz Maribora.
Pravniki garali 199 ur
Zaračunane so bile odvetniške storitve po pogodbi o izvedbi celovitega pravnega pregleda sistema Skimar, d. o. o., ter hčerinskih in odvisnih družb sistema. Taka pogodba je bila podpisana 14. aprila letos in upati je, da jo bodo v roke dobili nadzorniki, ki bodo lahko še ugotovili, kdo je v Skimarju overil zapisano. Avgusta je delo treh pravnikov iz mariborske odvetniške pisarne trajalo skupno 199 ur. Vsak od njih je torej na primeru Skimar porabil 66 ur in še kakšno minuto več. Vsaka svetovalnopravna ura je Skimar veljala 165,24 evrov z že vkalkuliranim DDV. No, če računalo uporabimo drugače in povemo bolj preprosto: odvetniška pisarna je v treh urah oziroma v eni uri, če so delali trije pravniki naenkrat, zaslužila toliko, kot en delavec Elana v vsem mesecu. Komentarje ob tem prepuščamo bralcem, ki bodo že vedeli, kaj je prav in kaj ne. No, morda bomo le ponovili besede predsednika nadzornega sveta Skimarja Gomiščka, ki je dejal: »Mislim, da se bodo stvari uredile tako ali drugače.« Kako, predvsem pa, ali bodo za takšno početje največjo ceno z izgubo dela spet plačali delavci Elana ali pa bo država s svojimi službami in organi pokukala po pisarnah Skimarja, bo jasno po naslednji seji nadzornega sveta.
Boštjan Fon
Kdo je Drago Keršič
Drago Keršič s.p. je precej neznani podjetnik iz Slovenske Bistrice. Njegovo podjetje nima zaposlenih, imenuje se Fokus management consulting in je bilo najeto v Skimarju pod sumljivimi okoliščinami. Iz podjetja Ferk & Partner je bil odpuščen iz krivdnih razlogov.
V Kapitalski družbi (Kad), ki jo vodi predsednik uprave Uroš Rožič, so potrdili informacije, da so v preteklosti sklenili pogodbo s Fokus Management Consulting (Fokus MC) samostojnega podjetnika Draga Keršiča. Skimar je pred časom Keršiču za program reorganizacije plačal približno 150.000 evrov, pri čemer je njegova prvotna ponudba znašala krepko več kot milijon evrov. Pogodba s Keršičem je bila poleg plačila odvetniških storitev ena od točk, na kateri je prišlo do hudega spora v upravi Skimarja.
V ozadju tega, da so ga najeli, pa poznavalci razmer vidijo nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka (SDS).
V Kapitalski družbi (Kad), ki jo vodi predsednik uprave Uroš Rožič, so potrdili naše informacije, da so v preteklosti sklenili pogodbo s Fokus Management Consulting samostojnega podjetnika Draga Keršiča. Kot smo v Dnevniku razkrili že v soboto, je tudi Skimar (krovna družba Elana) pred časom Keršiču za program reorganizacije plačal približno 150.000 evrov, pri čemer je njegova prvotna ponudba znašala krepko več kot milijon evrov. Pogodba s Keršičem je bila poleg plačila odvetniških storitev ena od točk, na kateri je prišlo do hudega spora v upravi Skimarja.
“Pogodba za pripravo analize ter definiranje ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada s programom ukrepov je bila sklenjena decembra lani (takrat je bil predsednik Kadove uprave Tomaž Toplak, op. p.). Storitev je bila v letošnjem letu opravljena in v višini 47.400 evrov tudi plačana,” pojasnjujejo v Kadu. Dodajajo, da je bila to v zadnjih štirih letih edina pogodba, ki jo je Kad podpisal s Keršičem.
Kot je znano, je Kad največji lastnik Skimarja in je imel tudi odločilen vpliv na njegovo poslovanje v zadnjih letih. Po trditvah naših virov je bilo vodstvo Kada s spornimi Skimarjevimi svetovalnimi stroški za Keršiča, ki naj bi bil v tesnih stikih s Toplakom, seznanjeno že pred enim mesecem. Razlog, da Kad ni takoj ukrepal, naj bi bil v tem, ker je imel tudi sam podpisano pogodbo s Keršičem, dodajajo naši viri. V Kadu zagotavljajo, da so bili s svetovalnimi stroški Skimarja seznanjeni v petek na sestanku z upravo Skimarja. “Poleg ustnih pooblastil je uprava zahtevala še dodatna pisna pojasnila. Ko jih bo prejela, se bo odločila o nadaljnjih ukrepih skladno s pristojnostmi, ki jih kot družbenik ima,” dodajajo v Kadu.
Poleg precejšnjih svetovalnih stroškov Keršiču je Skimar v zadnjem času plačeval tudi precejšnje svetovalne in odvetniške stroške odvetnikoma Rajku Vrečarju in Danielu Planinšcu. Zato nas je zanimalo, ali ima tudi Kad sklenjene kakršne koli pogodbe z njima. “Kad z njima nima sklenjene nobene krovne pogodbe, temveč nas zastopata na podlagi pooblastila uprave za posamezno zadevo. Stroški se obračunajo skladno z odvetniško tarifo,” odgovarjajo v Kadu. Dodajajo, da jih zastopa več različnih odvetnikov, specializiranih za posamezno pravno področje, in da so v letošnjem letu izbrali devet odvetnikov. Ob tem v Kadu niso želeli razkriti, koliko stroškov so v zadnjih dveh letih plačali Vrečarju in Planinšcu. Pojasnili pa so, da so upravni in sodni stroški letos znašali 131.000 evrov, v lanskem letu pa 166.000 evrov. Sicer pa bo v bilancah za letošnje leto samostojni podjetnik Keršič zabeležil precejšnjo rast kazalnikov na račun opravljenih storitev za Skimar in Kad. V minulem letu je Keršič namreč ustvaril “le” 95.800 evrov prihodkov, pri čemer je znašal čisti dobiček 44.600 evrov.
Odpuščen iz krivdnih razlogov (iz Mladine)
Še en zapis o svetovalcih za odpuščanje iz Mladine:V svetovalni hiši Prof. Dr. Ferk & Partner pozdravljamo pisanje mag. Mekine o tako imenovanih svetovalcih za odpuščanje, ki v času krize služijo na račun podjetij v težavah. Menimo, da je bil članek korektno raziskan, žal pa smo bili uvrščeni v skupino svetovalcev, ki jim zaradi svoje filozofije in metodologije dela ne pripadamo. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner namreč s svojim svetovanjem brezkompromisno zasleduje cilj neodpuščanja sodelavcev. Menimo namreč, da je v vsakem podjetju mogoče stroške racionalizirati na drugih področjih in ni potrebno odpuščati ljudi. To nenazadnje lahko potrdi več kot 30 naročnikov. Če ima podjetje namen zmanjševati stroške izključno na račun odpuščanj, potem za to ne potrebuje našega svetovalnega podjetja. Takšnega naročnika v našem svetovalnem podjetju tudi ne sprejmemo.Dotaknili bi se še povezav med akterji, ki jih je omenil mag. Mekina in se oziroma so se kot svetovalci pojavljali v omenjenih podjetjih. Podjetje Prof. Dr. Ferk & Partner ni povezano ne z gospodom Danielom Planinšcem niti z gospodom Dragom Keršičem. Res je, da je bil gospod Keršič nekaj časa zaposlen v našem podjetju, vendar smo ga julija 2007 iz krivdnih razlogov odpustili. Od takrat z njim ne sodelujemo pri nobenem naročniku niti na nobenem področju.
prof. dr. Hans Ferk, direktor Prof. Dr. Ferk & Partner
V Elanu Drago Keršič pobasal 160.000 evrov v nekaj mesecih
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča, ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Članek v Dnevniku.
Revizorji so odkrili za vsaj okoli 800.000 evrov spornih pogodb, ki jih je vodstvo nakazalo Planinšcu, Vrečarju in Keršiču.
Za primer: le v eni pogodbi s Keršičem, ki so v prejšnji firmi odpustili iz krivdnih razlogov, so mu plačali 163.000 evrov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić.
Povzeto po Dnevniku.
Samo v lanskem letu so odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar ter samostojni podjetnik Drago Keršič v Skimarju zaslužili okoli 800.000 evrov. Od tega zneska je še najbolj vprašljivo plačilo Keršiču za program finančne reorganizacije, za katerega je Skimar že plačal 150.000 evrov. V primeru izvedbe predlaganih ukrepov bi Keršič, ki je imel leta 2007 manj kot 100.000 evrov prometa in nima zavidljivih svetovalnih izkušenj, na podlagi sklenjene pogodbe prejel še dodatnih 250.000 evrov.
Povzeto po Dnevniku.
Kdo je Daniel Planinšec
Mariborski odvetnik. Ki bi si lahko privoščil boljšo spletno stran, glede na zaslužke v Skimarju (in gotovo ne edine v njem).
Planinšec je z Rajkom Vrečarjem ponujal usluge pravnega svetovanja Skimarju. Potem pa smo prebrali:
»Za pregled pravnega in finančnega poslovanja je uprava Skimarja plačala 750.000 evrov, čeprav je enako študijo pripravilo že švedsko podjetje, Skimar pa je zanjo plačal 80.000 evrov. To so potrdili tudi v Kadu.«
Planinšec je največkrat odvetnik obtoženim najhujših kriminalnih deliktvo, recimo v aferi Kamenik ali v aferi Petek. V zadnji ga je mariborska tožilka obtoževala, da je priči v aferi ponujal denar (kovček z 40.000 evri):
»Tožilka je predlog utemeljila s trditvijo, da naj bi se 22. marca letos odvetnik Planinšec v Ljubljani sestal s tedaj anonimno pričo Alenom Robarjem. Robarju naj bi pokazal kovček, v katerem naj bi bilo 40.000 evrov ter mu ta denar ponudil v zameno za to, da bi Robar umaknil obremenilno pričanje. Tožilka se je ob tej trditvi sklicevala na policijski uradni zaznamek.
Če bi sodišče sprejelo tožilkin predlog, bi to pomenilo, da bi si moral prvoobtoženi Andrej Štruc poiskati novega odvetnika, saj oseba, ki je v procesu priča, hkrati ne more biti odvetnik.
Ob predlogu tožilke Elizabete Gyorkos, naj sodišče zasliši odvetnika Planinšca, češ da je marca letos anonimni priči ponujal 40.000 evrov, je odvetnik reagiral ostro. Zoper tožilko je vložil kazensko prijavo ter civilno tožbo.«
Povzeto po Mladini. Viri o tem.
Sredi decembra je nadzorni svet Skimarja, a so vsi pričakovali sankcije, razveljavitev, in podobno, izrekel zgolj opomin vodstvu. Opomin! Smešno! Oba odvetnika in Drago Keršič so se izmazali. Lahko beremo:
»Nadzorni svet Skimarja je zaradi previsokih odvetniških stroškov izrekel opomin vodstvu družbe. Delavci nezadovoljni zaradi medlosti nadzornega sveta.
Begunje - »Stroški odvetniških in svetovalnih storitev so bili v danih okoliščinah preveliki, vendar pa so primerljivi s preteklimi leti in so bili nujni za prvo fazo sanacije podjetja,« je v četrtek po skoraj deveturni seji nadzornega sveta družbe Skimar povedal njegov predsednik Gregor Gomišček. Nadzorniki so vodstvu Skimarja izrekli opomin zaradi neobvladovanja stroškov in upravi naložili, da skuša pravne stroške bistveno zmanjšati.
Kadrovskih sprememb v vodstvu Skimarja za zdaj ne bo, saj nadzorni svet po Gomiščkovih besedah ugotavlja, »da se podjetje nahaja v fazi, kjer je nujna dnevna operativna kontrola«. Nadzorniki pa so sklenili, da nemudoma začno postopek za imenovanje nove uprave, ki mora biti imenovana čim hitreje. »Glede sprtosti med prokuristom Jožetom Kraljem in predsednikom uprave Ivanom Štrlekarjem imam občutek, da je veliko krivde v medijih. Do pred štirinajst dni, ko se je vsa zadeva začela, sta zelo dobro vodila firmo,« je ocenil Gomišček, ki je prepričan, da so nadzorniki zadnje sklepe sprejeli v dobro podjetja.
Po mnenju predsednika uprave Skimarja Ivana Štrlekarja odvetniške pogodbe, ki so družbo letos stale že 750 tisoč evrov, za normalno delo niso visoke in so za polovico nižje od lanskih. »Pogodba za razširjeni pravni pregled je končana, tako da teh stroškov v naslednjem obdobju ne bo,« je dejal Štrlekar in napovedal, da bodo v Skimarju poskušali ustanoviti lastno pravno službo, specialiste pa bi še naprej najemali za posamezne zadeve. Čeprav mu kompromisi niso všeč, Štrlekar upa, da bosta s prokuristom do postavitve novega vodstva ostala profesionalca in bosta izpeljala tisto, za kar sta odgovorna.
Daniel Planinšec, eden od najetih odvetnikov, je dejal, da je bil nadzorni svet zaradi medijskih dezinformacij o odvetniških zaslužkih nekoliko v zmoti, se je pa lahko na četrtkovi seji seznanil »z enormnim obsegom dela odvetniških pisarn«. »Zadovoljni smo, da se Elan ni znašel v stečaju, in mislim, da smo kar precej doprinesli k temu,« je še dejal Planinšec.
S sprejetimi sklepi nadzornega sveta bo Gomišček jutri seznanil tudi delavce Elana. Ti so po besedah predsednika sindikata Dušana Ferjana zelo razočarani nad medlostjo odločitve nadzornega sveta. »Pričakovali smo bistveno večjo odgovornost nadzornega sveta. Tako ogromne, milijonske vsote so za delavce nesprejemljive, zato se bo moral predsednik nadzornega sveta pošteno potruditi, da nam bo razložil, zakaj niso odločneje ukrepali,« je v pričakovanju jutrišnjega sestanka med sindikatom in predsednikom nadzornega sveta nezadovoljen Ferjan.«
Tomaž Toplak (SDS) in kako je stranka SDS kadrirala v Skimarju
Ob polnoči je potekel podaljšani rok za uveljavitev predkupne pravice za odkup 12,7-odstotnega deleža, ki ga ima v Skimarju NFD Holding. Včeraj je predkupno pravico že uveljavila Kapitalska družba (Kad)…
Nihče od družbenikov tudi ne želi potrditi, da bodo Skimar prodajali na javnem razpisu, poznavalci razmer pa ob tem poudarjajo, da bo to verjetno bolj politična kot poslovna odločitev. Država kot največja lastnica naj bi se pred morebitno prodajo skrbno izbranemu kupcu že pripravljala na zamenjavo članov nadzornega sveta in uprave Skimarja. Vendar do nobenih sprememb v družbi ne more priti brez soglasja vseh lastnikov, saj imajo družbeniki po pogodbi pravico do uveljavljanja veta. Tako ne morejo ne zamenjati uprave ne dokapitalizirati družbe, če ni soglasja med vsemi družbeniki. Naši viri še trdijo, da se pripravlja tudi dokapitalizacija Skimarja. Država naj bi nameravala družbo dokapitalizirati po knjigovodski vrednosti, torej po nižji ceni, kot je Kad pripravljen plačati omenjeni delež NFD Holdingu. Ta naj bi delnice prodal po 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti družbe.
Usoda Skimarja in s tem Elana bo, trdijo naši viri, odvisna od dogovorov med največjima koalicijskima strankama, Novo Slovenijo (NSi) in Slovensko demokratsko stranko (SDS), ki pa imata različna pogleda na razvoj družbe. NSi naj bi po naših informacijah pomagala, da je Alpina prišla v roke Infondu Holdingu 2, in si prizadevala za povezavo med Alpino in Elanom. SDS-ovim veljakom pa ta povezava naj ne bi bila po godu.
Kdo je Gregor Gomišček
Predsednik nadzornega veta Skimarja. Eden glavnih eksponentov Janševe kadrovske politike. Tesen sodelavec Janeza Janše in Tomaža Toplaka. Član SDS. Član izvršilnega odbora SDS.
Begunje na Gorenjskem - Nadzorni svet begunjskega Skimarja je na četrtkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč, ugotovil, da so stroški svetovanja previsoki. Zato so nadzorniki vodstvu podjetja izrekli opomin in mu naložili, naj stroške poskuša znižati. Hkrati so sklenili, da se nemudoma začne postopek za imenovanje nove uprave.
Kot je po več kot osem ur trajajoči seji pojasnil predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček, so se na četrtkovem nadaljevanju že v ponedeljek začete seje podrobno seznanili s spornimi pogodbami. Ugotovili so, da so dani stroški svetovalnih in odvetniških storitev previsoki, četudi so primerljivi s stroški v preteklih letih. Hkrati pa so ugotovili, da so bila opravljena pravna dela nujna za prvo fazo sanacije podjetja.
Nadzorniki so upravi naložili, naj skuša stroške drastično zreducirati. To bi bilo po zamisli v.d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja mogoče z ustanovitvijo lastne pravne službe, s čimer bi odpadlo plačevanje pavšalov zunanjim odvetniškim pisarnam, medtem ko bi dodatno potrebne specialiste za posamezne zadeve še vedno najemali. Tudi sicer v naslednjem obdobju stroški zunanjih svetovalcev ne bodo tako visoki, saj je razširjeni pravni pregled, za katerega Štrlekar še vedno misli, da ni bil predrag, končan.
Podobno trdi Daniel Planinšec, eden izmed odvetnikov, ki so v tem letu Skimar že stali preko 750.000 evrov. Poudaril je, da so se nadzorniki na seji seznanili z enormnim obsegom dela odvetniških pisarn, medtem ko so bili prej zaradi medijskih dezinformacij o zaslužkih v zmoti. “Mislim, da bova s kolegom zoper take neresnice, ki so se pojavile v zvezi z zaslužki, pravno ukrepala,” je poudaril Planinšec in dodal, da zaenkrat ostaja zunanji sodelavec Skimarja, saj ne more kar pustiti vseh 90 pravd, v katerih skupaj z Rajkom Vrečerjem zastopa podjetje.
Planinšec je prepričan, da sta s kolegom veliko doprinesla k temu, da se Skimar ni znašel v stečaju. Upa, da so za podjetje naredili nekaj dobrega, tako da se Skimarju obetajo boljši časi. Da so pravilno ravnali, pa so prepričani tudi Skimarjevi nadzorniki, ki se na maratonski seji niso odločili niti za razrešitev Štrlekarja niti za razrešitev prokurista Jožeta Kralja, čeprav so med njima velika nesoglasja.
Vprašljivo je, kako bodo z omenjenimi sklepi nadzornega sveta zadovoljni delavci, ki so se prav tako v četrtek zvečer zbrali na občnem zboru sindikata. Gomišček je prepričan, da so bili sklepi sprejeti v dobro delavcev, saj bi zamenjava uprave ali prokurista nujno peljala v imenovanje nekoga drugega, kar pa se mu glede na sedanje menjave v največjem lastniku, Kapitalski družbi (Kad) ne zdi primerno. “Lahko bi nas obtoževali, da spet po svoji volji delamo nekaj v zadnjem hipu,” je dejal Gomišček, ki meni, da se bo tudi v nadzornih svetih podjetjih, kjer je lastnik Kad, poznal politični zasuk v slovenskem prostoru, kar pomeni, da bi lahko skupščina Skimarja že 5. januarja zamenjala nadzornike.
Gomišček ocenjuje, da je zaradi dnevnega operativnega dela nujno, da se mirno preide v isto novo ali pa drugo vodstvo. Zato bodo nadzorniki še v sedanji ali pa že morebitni novi sestavi v kar najkrajšem možnem času izpeljali razpis, ki bo skladen s sklepom lastnikov ob dokapitalizaciji. Na ta razpis se glede na dosedanje trditve zagotovo ne bo prijavil Štrlekar, ki je pojasnil, da se mu pogodba izteče 31. marca.
sobota, 5. december 2009
V Elanu Drago Keršič pobasal 160.000 evrov v nekaj mesecih
V Elanu Drago Keršič pobasal 160.000 evrov v nekaj mesecih
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča (FOKUS MC), ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Članek v Dnevniku.
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča (FOKUS MC), ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Članek v Dnevniku.
Ferko zavlačuje, čeprav revizijska hiša predlaga tožbe
Ferko in nadzorniki zavlačujejo z ukrepi
Družba Pricewaterhouse Coopers je na podlagi izsledkov izredne revizije predsedniku uprave Elana skupine Robertu Ferku priporočila, naj glede izsledkov posebne revizije poišče pravni nasvet, ki bi lahko pripeljal do pravnega pregona odgovornih oseb. Čeprav je bilo izredno revizijsko poročilo končano že junija, Ferko do danes še ni izbral odvetniške pisarne, ki bi preverila vložitev odškodninskih tožb. "O izbiri odvetniške pisarne, ki bo prevzela zadevo, bo nadzorni svet odločal na prihodnji seji. V tem času pa smo zbirali različne ponudbe," zatrjuje Ferko. Toda predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolić pravi, da ima uprava že vsa pooblastila za najem odvetniške pisarne, in dodaja: "Stališče nadzornega sveta je takšno, da se v primeru, če je verjetnost izplena posamezne odškodninskih tožbe takšna, da ne pokrije niti stroškov, tožbe ne vlagajo."
Članek v Dnevniku.
Družba Pricewaterhouse Coopers je na podlagi izsledkov izredne revizije predsedniku uprave Elana skupine Robertu Ferku priporočila, naj glede izsledkov posebne revizije poišče pravni nasvet, ki bi lahko pripeljal do pravnega pregona odgovornih oseb. Čeprav je bilo izredno revizijsko poročilo končano že junija, Ferko do danes še ni izbral odvetniške pisarne, ki bi preverila vložitev odškodninskih tožb. "O izbiri odvetniške pisarne, ki bo prevzela zadevo, bo nadzorni svet odločal na prihodnji seji. V tem času pa smo zbirali različne ponudbe," zatrjuje Ferko. Toda predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolić pravi, da ima uprava že vsa pooblastila za najem odvetniške pisarne, in dodaja: "Stališče nadzornega sveta je takšno, da se v primeru, če je verjetnost izplena posamezne odškodninskih tožbe takšna, da ne pokrije niti stroškov, tožbe ne vlagajo."
Članek v Dnevniku.
V Elanu brez razpisa svetovalci in odvetniki dobivali bajne vsote
Elan skupina za odvetniške, svetovalne in posredniške storitve zapravila 7,7 milijona evrov
Ljubljana - V času, ko postaja ponovno aktualno vprašanje o novi dokapitalizaciji Elan skupine (do nedavnega Skimarja), prihajajo na dan izsledki izredne revizije, ki so jo zahtevali lastniki Kapitalske družbe, skupine Zavarovalnica Triglav in DSU.
Izredna revizija, ki so jo v mednarodni družbi Pricewaterhouse Coopers poimenovali forenzična revizija, razkriva, da je Elan skupina v obdobju od leta 2004 do 2008 za posredniške, svetovalne in odvetniške storitve zapravila kar 7,7 milijona evrov. To je približno toliko, kot podjetje zdaj potrebuje svežega kapitala.
Od 7,7 milijona evrov so stroški posredniških poslov znašali tri milijone evrov, svetovalne storitve 2,9 milijona in stroških pravnih storitev 1,8 milijona evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da je bila večina dobaviteljev storitev Elana skupine izbrana brez razpisa in na nepregleden način.
V forenzični reviziji je velika pozornost namenjena odvetniškim stroškom. Od leta 2004 do 2008, ko je pravne storitve v Elanu skupini izvajala odvetniška pisarna Kos in partnerji, so znašali odvetniški stroški približno 420.000 evrov. Ko pa sta v letu 2008 zastopanje Elana skupine prevzela odvetniški pisarni Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja, so ti stroški samo v nekaj mesecih znašali 543.000 evrov. Planinšec in Vrečar sta med drugim v Elan skupini opravila skrbni pravni pregled, za kar sta dobila 325.000 evrov. Revizorji ugotavljajo, da je bil ta pravni pregled zelo obširen, pri čemer stroški niso proporcionalni z ugotovitvami pregleda. Planinšec pravi, da so od vodstva Elana skupine dobili naročilo in so zato morali delati, kar jim je bilo naročeno. "Delo v Elan skupini, ki ni imela pravne službe, je bilo zelo zahtevno. Obe odvetniški pisarni sta delali po uspehu, pri čemer smo uspešno rešili nekaj primerov. Ko je nova uprava prekinila pogodbo, smo se dogovorili in pri znesku plačila popustili v korist družbe," pojasnjuje Planinšec.
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča, ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Vprašljiva pogodba, ki jo je sklenilo vodstvo Elana skupine (mimogrede, skoraj na vseh pogodbah, ki so bile sklenjene v minulem letu od aprila dalje, je poleg podpisa predsednika uprave Ivana Štrlekarja tudi podpis prokurista Jožeta Kralja), je bila tudi pogodba s podjetjema Audit-In in Audit & Co., ki sta v stoodstotni ali delni lasti Danice Kos. Za vrednotenje Skimarja in za skrbni pregled štirih hčerinskih podjetij sta omenjeni podjetji dobili okoli 120.000 evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da niso opazili nobene odločitve uprave ali nadzornega sveta glede odprodaje omenjenih družb.
Pricewaterhouse Coopers je preveril pogodbe z distributerji, med drugimi s podjetji Adriaship iz Italije, Maritimo Yachts Balear iz Španije, Spectator Solis iz Hrvaške in IIC-Intersport Int. iz Avstrije. Med stroški posredniških storitev v višini treh milijonov evrov revizija ni opazila nepravilnosti.
V Elan skupino so lastniki leta 2007 že vložili deset milijonov evrov, lani pa še deset milijonov evrov svežega kapitala. Novi predsednik uprave Robert Ferko je že v sanacijskem načrtu predvidel, da bo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta Elan skupina potrebovala sedem milijonov evrov svežega kapitala. "V tem primeru bi bila Elan skupina sposobna dolgoročno preživeti," nam je zatrdil Ferko.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Članek v Dnevniku.
Ljubljana - V času, ko postaja ponovno aktualno vprašanje o novi dokapitalizaciji Elan skupine (do nedavnega Skimarja), prihajajo na dan izsledki izredne revizije, ki so jo zahtevali lastniki Kapitalske družbe, skupine Zavarovalnica Triglav in DSU.
Izredna revizija, ki so jo v mednarodni družbi Pricewaterhouse Coopers poimenovali forenzična revizija, razkriva, da je Elan skupina v obdobju od leta 2004 do 2008 za posredniške, svetovalne in odvetniške storitve zapravila kar 7,7 milijona evrov. To je približno toliko, kot podjetje zdaj potrebuje svežega kapitala.
Od 7,7 milijona evrov so stroški posredniških poslov znašali tri milijone evrov, svetovalne storitve 2,9 milijona in stroških pravnih storitev 1,8 milijona evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da je bila večina dobaviteljev storitev Elana skupine izbrana brez razpisa in na nepregleden način.
V forenzični reviziji je velika pozornost namenjena odvetniškim stroškom. Od leta 2004 do 2008, ko je pravne storitve v Elanu skupini izvajala odvetniška pisarna Kos in partnerji, so znašali odvetniški stroški približno 420.000 evrov. Ko pa sta v letu 2008 zastopanje Elana skupine prevzela odvetniški pisarni Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja, so ti stroški samo v nekaj mesecih znašali 543.000 evrov. Planinšec in Vrečar sta med drugim v Elan skupini opravila skrbni pravni pregled, za kar sta dobila 325.000 evrov. Revizorji ugotavljajo, da je bil ta pravni pregled zelo obširen, pri čemer stroški niso proporcionalni z ugotovitvami pregleda. Planinšec pravi, da so od vodstva Elana skupine dobili naročilo in so zato morali delati, kar jim je bilo naročeno. "Delo v Elan skupini, ki ni imela pravne službe, je bilo zelo zahtevno. Obe odvetniški pisarni sta delali po uspehu, pri čemer smo uspešno rešili nekaj primerov. Ko je nova uprava prekinila pogodbo, smo se dogovorili in pri znesku plačila popustili v korist družbe," pojasnjuje Planinšec.
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča, ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Vprašljiva pogodba, ki jo je sklenilo vodstvo Elana skupine (mimogrede, skoraj na vseh pogodbah, ki so bile sklenjene v minulem letu od aprila dalje, je poleg podpisa predsednika uprave Ivana Štrlekarja tudi podpis prokurista Jožeta Kralja), je bila tudi pogodba s podjetjema Audit-In in Audit & Co., ki sta v stoodstotni ali delni lasti Danice Kos. Za vrednotenje Skimarja in za skrbni pregled štirih hčerinskih podjetij sta omenjeni podjetji dobili okoli 120.000 evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da niso opazili nobene odločitve uprave ali nadzornega sveta glede odprodaje omenjenih družb.
Pricewaterhouse Coopers je preveril pogodbe z distributerji, med drugimi s podjetji Adriaship iz Italije, Maritimo Yachts Balear iz Španije, Spectator Solis iz Hrvaške in IIC-Intersport Int. iz Avstrije. Med stroški posredniških storitev v višini treh milijonov evrov revizija ni opazila nepravilnosti.
V Elan skupino so lastniki leta 2007 že vložili deset milijonov evrov, lani pa še deset milijonov evrov svežega kapitala. Novi predsednik uprave Robert Ferko je že v sanacijskem načrtu predvidel, da bo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta Elan skupina potrebovala sedem milijonov evrov svežega kapitala. "V tem primeru bi bila Elan skupina sposobna dolgoročno preživeti," nam je zatrdil Ferko.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Članek v Dnevniku.
sobota, 12. september 2009
Po Keršiču odkrili vprašljivo svetovalno pogodbo v Muri še Huberju
Mura doživlja agonijo, v njej pa so skrivali, da so tako kot Dragotu Keršiču izplačevali posebne svetovalne pogodbe – Francu Huberju po 5000 evrov. Škandal in sramota:
Povzeto po Dnevniku (5. 9. 2009):
Zdenko Lesnik priznal podpis vprašljive svetovalne pogodbe Mure
Ljubljana - Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je včeraj tudi uradno potrdil Dnevnikovo razkritje, da je podpisal pogodbo o svetovalnih storitvah Mure v znesku 5000 evrov na mesec s podjetjem nekdanjega direktorja. "To je edina svetovalna pogodba, ki sem jo med svojo prokuro v Muri podpisal. Če bo zaradi nje Muri dokazana škoda, sem pripravljen odgovarjati," pravi Podlesnik.
Pred dvema dnevoma smo razkrili, da Mura podjetju Huber, v kateri je zakoniti zastopnik nekdanji predsednik uprave Franc Huber (podjetje je v lasti njegovega sina Nika Huberja) plačuje 5000 evrov na mesec. In na kakšni podlagi je podjetje Huber od Mure sploh prejelo plačilo? "Na podlagi pogodbe," kratko odgovarja Podlesnik. Razen tega, da je s podpisom pogodbe soglašal nadzorni svet, ni želel razkriti drugih okoliščin podpisa pogodbe.
Predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj pravi, da je bila pogodba podpisana na podlagi poslovnega sodelovanja s Huberjevo ženo Zdenko Huber (v pokoju, op. p.), ki je bila v preteklosti dolgoletna 'murašica' in je izvedla notranjo revizijo v Murinem nemškem hčerinskem podjetju Trendline. Spomnimo, da je bila zaradi sumov storitve kaznivih dejanj - prodaje blaga pod ceno - pred kratkim razrešena dvočlanska uprava, v kateri je bil poleg nemškega državljana tudi Slovenec Mitja Horvat.
Ali so v Sodu seznanjeni, da je Zdenka Huber izvajala notranjo revizijo v Trendlinu, direktor Soda Tomaž Kuntarič ni želel komentirati. "Ko smo iz medijev izvedeli za svetovalno pogodbo, smo od vodstva Mure zahtevali pojasnila. Vendar odgovor, ki smo ga prejeli, ne odgovarja na vsa zastavljena vprašanja," opozarja Kuntarič.
Po nekaterih informacijah naj bi Mura prek svetovalnih storitev Huberju izplačala del odpravnine, potem ko je odstopil z mesta predsednika uprave. Med drugim na to kaže tudi Peterneljeva izjava; čeprav mu takšnega vprašanja sploh nismo zastavili, nam je pojasnil, da prek svetovalnih storitev Mure ni bila izplačana odpravnina Huberju. Zagotovil je, da Mura Huberju ni izplačala nikakršne odpravnine, čeprav bi jo moral prejeti. Poleg omenjene svetovalne pogodbe je imela Mura v preteklosti sklenjene še nekatere svetovalne pogodbe. Koliko je bilo pogodb in kakšni so bili njihovi zneski, Podlesnik ni želel odgovoriti. "Razkrivanje pogodb medijem bi Muri lahko povzročilo še dodatno škodo. Odkar sem v Muri prokurist, sem predčasno prekinil svetovalno pogodbo, ki je bila sklenjena pred mojim prihodom v Muro," pravi Podlesnik. Dodaja, da se "eni res trudijo najti nekoga, ki bi prevzel njihovo odgovornost in jih 'osrečil' s stečajem Mure, ne glede na posledice za 3250 delavcev".
Čeprav se Mura že nekaj mesecev bojuje za obstanek, pri zagotavljanju sredstev za izplačilo plač pa ji pomaga Sod, se niti Peternelju očitno plačevanje Huberjevega svetovanja ne zdi sporno. "Čeprav je bila v Muri opravljena redna revizija, je Sod zahteval še eno revizijo (junija je družba KPMG v Muri na zahtevo Soda izvedla skrbni pregled s ciljem, da se je država seznanila o dejanskem položaju Mure, op. p.). V Muri pa je 'hudič', če za svetovalne storitve nameni nekaj tisoč evrov," pravi Peternel.
Za komentar o svetovalnih storitvah, ki je Mura plačevala podjetju Huber, smo želeli vprašati prvega sindikalista Mure Draga Forjana, vendar ni bil dosegljiv.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Delu (10.0.2009):
(Ne)reševanje Mure
Danes o plačilni sposobnosti družbe
Vodstvo Mure trdi, da podjetje še ni insolventno – Za dvojno delo pri vodenju nihče ne prejema dodatnega plačila, trdi prokurist Podlesnik – Podjetje sina nekdanjega predsednika uprave Franca Hubra svetuje Muri
Murska Sobota – »Čeprav nekateri ekonomisti in odgovorni politiki v državi (minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, op. I. G.) vztrajajo pri takojšnjem stečaju Mure, bom kot najodgovornejši v podjetju spoštoval zakon. Mure ne bom predlagal za stečaj, dokler ni insolventna,« je poudaril Zdenko Podlesnik. Tako meni tudi predsednik nadzornega sveta Henrik Peternelj. Dejal je, da Mura po še neuradnih podatkih, ki jih ima, še ni insolventna. Zagotovo pa se bo to zgodilo v kratkem, če ne bo dobila svežega kapitala.
Ker bo podjetje zaradi pomanjkanja dela in dejstva, da bodo delavci pol meseca doma na dopustih in čakanju, bodo septembrski finančni prilivi zelo skromni. »Dejstvo je, da je Mura v tako težkem položaju zaradi dolgotrajnega in neuspešnega iskanja njenega rešitelja. To vemo vsi, ki smo povezani z Muro,« je povedal Henrik Peternelj.
Zaradi lanske izgube in neurejenih razmer od 1. septembra poteka stečajni postopek za Murino hčerinsko družbo Trendline v Nemčiji. Ta je lani, menda zaradi čudnih okoliščin, povezanih z vodenjem družbe, imela rekordnih 2,5 milijona evrov izgube. Maja je skupščina družbe iz krivdnih razlogov razrešila direktorja Mitjo Horvata. Ta je Trendline vodil samostojno od septembra lani, pred tem ga je vodil skupaj z Geradom Hassem. Horvat je bil v podjetju odgovoren za ekonomiko in poslovanje, Hasse za kreacije in prodajo. Po opravljeni drugi reviziji poslovanja Trendline so se lani s poslovanjem družbe začeli ukvarjati tudi policijski preiskovalci.
Člani uprave tudi direktorji hčerinskih družb
V Delu smo že pisali, da je prokurist Zdenko Podlesnik tudi direktor hčerinske družbe Mura Unikat. Takrat nam je Podlesnik pojasnil, da je uprava naprej za direktorja aprila ustanovljene družbe Mura Unikat imenovala Dušana Gomboca, ki je v upravi Mure odgovoren za proizvodnjo in proizvodno kooperacijo. Ker je druga, prav tako na novo ustanovljena družba Mura in Partnerji, pri poslovanju tesno povezana z vsemi partnerji Mure, so se odločili, da Gomboc prevzame njeno vodenje. Podlesnik je zato namesto Gomboca prevzel vodenje hčerinske družbe Mura Unikat. Razlog za to je, kot je pojasnil Podlesnik, večja možnost za pregled nad poslovanjem družbe, ki se ukvarja z obetavnim in donosnim poslom.
Član uprave Jože Ban, ki je pristojen za področje trženja, je tudi direktor hčerinske družbe EHM (Evropska hiša mode). Leon Pekošak je bil do začetka stečajnega postopka štiri mesece direktor hčerinske družbe Trendline, sicer pa je izvršni direktor komerciale Mure. Pekošak ni član uprave, temveč širšega kolegija. Podlesnik nam je včeraj zagotovil, da nihče od omenjenih za dvojno delo ne prejema tudi dvojnega ali dodatnega plačila. »Vsi člani uprave za vse delo, ki ga opravljamo, dobivamo plačo, skladno s pogodbami, ki smo jih podpisali, ko smo prevzeli funkcije,« je pojasnil Podlesnik.
Hubrova odhodnica 30.000 evrov
Dogajanja v zvezi z zadnjim predsednikom uprave Mure Francem Hubrom, ki se je konec aprila – po temeljitem pogovoru z nadzornim svetom – odločil, da že po slabem letu dni vodenja družbe (pogodbo je podpisal za dve leti) odstopi s funkcije in se upokoji, znova dvigujejo prah v javnosti. Huber je ves čas z načinom vodenja družbe razburjal najožje sodelavce in tudi zaposlene. Z odločitvami je menda pripomogel k temu, da se je položaj v Muri v enem letu poslabšal bistveno bolj, kot bi se v primeru dobrega vodenja. Zato je bila nedavna odločitev skupščine družbe, da upravi, ki je lani vodila družbo (predsednika Aleš Kumperščak in Franc Huber ter sedanji predsednik NS Henrik Peternelj v vlogi prokurista), podelijo razrešnico za delo v preteklem letu, milo rečeno, čudna. Mura je lani tudi zaradi lastnih slabosti (poslovanje hčerinske družne Trendline itd.) ustvarila kar 5,83 milijona evrov izgube. Prav Huber in tudi Kumperščak sta s slabim vodenjem menda pripomogla k hitremu poglabljanju krize v Muri. Huber je sodelavce še dodatno razburil s sorodstveno in prijateljsko politiko zaposlovanja.
Največ prahu je v kolektivu in javnosti dvignila informacija, da bo Hubru ob odhodu izplačana odpravnina v višini šestih bruto plač oziroma okrog 60.000 evrov. Med drugimi je murskosoboška občina Muri odložila plačilo dela prispevka za stavbno zemljišče, podjetje Komunala je odložilo izterjavo za 60.000 evrov dolga itd. Za višino odpravnine se je Huber dogovoril z nekdanjim nadzornim svetom, pogodbo z njim pa je podpisal predsednik Roman Ambrož. Pogodba ni bila izpolnjena. Nadzorni svet se je s Hubrom sporazumel, da se mu skladno s kolektivno pogodbo ob upokojitvi na račun odpravnine izplačata dve bruto plači brez 20-odstotnega dodatka na delovno dobo in plača neizkoriščeni dopust. To nam je potrdil tudi predsednik NS Henrik Peternelj. Ob odhodu iz Mure in upokojitvi je Huber dobil skupno približno 30.000 evrov, kar je za polovico manj, kot se je dogovoril ob prihodu. Prokurist Zdenko Podlesnik, ki je maja od Hubra prevzel vodenje družbe, z njim ni sklenil nobene pogodbe o svetovanju. To odločitev je nadzorni svet prepustil Podlesniku.
Podlesnik pa je menda sklenil trimesečno pogodbo za svetovalne posle s podjetjem Huber, katerega direktor je Hubrov sin Niko, sam Franc Huber pa njegov uradni pooblaščenec. Svetovalne posle za Muro je opravila Hubrova žena Zdenka, ki je tudi po upokojitvi (tudi pred upokojitvijo je delala v Muri) opravljala določene finančne posle za potrebe Mure. Podlesnik nam je včeraj potrdil, da je s podjetjem Huber podpisal omenjeno pogodbo, saj je Zdenka Huber najbolj poznala poslovanje hčerinske družbe Trendline v Nemčiji. »Za potrebe zunanjih revizorjev v Trendline je pripravila vso dokumentacijo, dve debeli mapi, in jim s tem olajšala zahtevno delo. Pogodbena vrednost posla je v višini dveh bruto plač delavske direktorice. Doslej smo plačali dva obroka, za plačilo tretjega pa se zaradi zapletov še nisem odločil. Pogodbo s Hubrovim podjetjem sem podpisal, ko je nadzorni svet zanjo prižgal zeleno luč. Nimam slabe vesti, če pa bo ugotovljeno, da sem Muri s tem povzročil škodo, sem to pripravljen tudi plačati,« je povedal Podlesnik. Po naših informacijah je Muro mesečno svetovanje Zdenke Huber stalo neto 5000 evrov.
O drugih podrobnostih pogodbe Podlesnik ni želel govoriti. »Prav ničemur se ne izogibam. Ker sem v petek prejel pošto, s katero sem bil obveščen, da o primeru Huber do nadaljnjega ne smem govoriti za javnost, bom to storil pozneje.« Na vprašanje, ali je pošto prejel od policije, je na kratko odgovoril 'Recimo'. Na murskosoboški policijski upravi so nam potrdili, da njihovi kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj, povezanih s poslovanjem Mure. Zaradi varstva osebnih podatkov niso bili pripravljeni komentirati posameznih postopkov, ki se nanašajo na konkretne osebe.
Ivan Gerenčer
Povzeto po Slovenskih novicah:
Sindikat Mure gre k Pahorju
Kaj novega lahko Murinim sindikalistom ponudi predsednik vlade in kaj bi lahko oni predlagali njemu? — Razrešnica, podeljena upravi in nadzornemu svetu Mure, je potrdila, da večina lastnikov ne sodeluje pri reševanju podjetja — Bo Sod zdaj poskušal ustaviti vrtiljak, ki nikomur ne more koristiti, še najmanj zaposlenim?
Ljubljana, Murska Sobota, 4. septembra
Murin vrtiljak, kot nekateri pravijo skupini »vrtečih se« reševalcev Mure, se očitno še kar vrti, četudi centrifugalna moč, ki jo pri tem sproščajo, že nekaj časa grozi, da bo na prafaktorje raztrgala celo tisto, kar bi od nekdanjega ponosa slovenske tekstilne industrije zagotovo lahko rešili. Če omenimo zgolj tri izmed tistih, ki so se v zadnjem letu trudili reševati Muro ali jo še kar rešujejo: Franc Huber je bil, na primer, zadnji predsednik Murine uprave, nasledil je namreč predzadnjega prokurista Henrika Peternelja, ki se je presedel v fotelj predsednika nadzornega sveta, a se je (Huber, ne Peternelj) čez čas umaknil s položaja Murinega prvega moža, saj je vodenje podjetja v vlogi novega prokurista 6. maja letos prevzel nekdanji podpredsednik nadzornega sveta Zdenko Podlesnik.
In? Kot je prvi razkril časnik Dnevnik, naj bi v zadnjih mesecih Muri pri iskanju rešitev pomagalo tudi podjetje Huber, to je sicer v lasti sina nekdanjega predsednika Murine uprave Franca Huberja, po novem prokurista sinovega podjetja. Točno tako: Huber – hotelirstvo, gostinstvo, polnjenje pijač in dejavnosti za nego telesa, d. o. o., naj bi julija in avgusta letos izstavil Muri (za svetovalne storitve) dva računa po nekaj več kot 5000 evrov: Huber, d. o. o., naj bi Muri toliko zaračunal za nasvete, ki jih je vodstvu prekmurskega podjetja dajala Zdenka Huber, žena nekdanjega predsednika uprave. Ko je bila med Muro in Huberjem podpisana pogodba o tem svetovanju, je prekmursko družbo že vodil prokurist Zdenko Podlesnik, ki se po navadi (to je ponovil tudi po ponedeljkovem sestanku v prostorih Slovenske odškodninske družbe) pohvali, češ da on še vedno verjame, da je Muro mogoče rešiti.
Skratka, skupščina lastnikov je prejšnji teden upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2008 nepričakovano podelila razrešnico, kar naj bi pomenilo, da sta uspešno vodila oziroma nadzirala vodenje podjetja, ki se medtem nezadržno potaplja v vse hujši agoniji. Podelitvi razrešnice je zaman nasprotoval Sod. Na to se je, kot je znano, ogorčeno odzval minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik: »V razmerah, v kakršnih je Mura, in glede na nekatere doslej že ugotovljene nepravilnosti se sprašujem, kako so lahko podelili razrešnico.« Lahovnik priznava, da ne razume, kakšno sporočilo so hoteli s tem dati tisti lastniki, ki sami pravzaprav sploh ne sodelujejo pri iskanju rešitve za Muro, in komu: »To je absurdno in povsem nesprejemljivo, toda večina lastnikov Mure je očitno takšna, da misli, da lahko podeljuje razrešnice in rente za uspešno delo.« Ministra Lahovnika nihče ni seznanil, da je nekdanji predsednik uprave Franc Huber, ki je Muro vodil od julija lani do maja letos, ob slovesu prejel še nagradno rento – deset svojih plač.
(J. V.)
Povzeto po Dnevniku (5. 9. 2009):
Zdenko Lesnik priznal podpis vprašljive svetovalne pogodbe Mure
Ljubljana - Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je včeraj tudi uradno potrdil Dnevnikovo razkritje, da je podpisal pogodbo o svetovalnih storitvah Mure v znesku 5000 evrov na mesec s podjetjem nekdanjega direktorja. "To je edina svetovalna pogodba, ki sem jo med svojo prokuro v Muri podpisal. Če bo zaradi nje Muri dokazana škoda, sem pripravljen odgovarjati," pravi Podlesnik.
Pred dvema dnevoma smo razkrili, da Mura podjetju Huber, v kateri je zakoniti zastopnik nekdanji predsednik uprave Franc Huber (podjetje je v lasti njegovega sina Nika Huberja) plačuje 5000 evrov na mesec. In na kakšni podlagi je podjetje Huber od Mure sploh prejelo plačilo? "Na podlagi pogodbe," kratko odgovarja Podlesnik. Razen tega, da je s podpisom pogodbe soglašal nadzorni svet, ni želel razkriti drugih okoliščin podpisa pogodbe.
Predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj pravi, da je bila pogodba podpisana na podlagi poslovnega sodelovanja s Huberjevo ženo Zdenko Huber (v pokoju, op. p.), ki je bila v preteklosti dolgoletna 'murašica' in je izvedla notranjo revizijo v Murinem nemškem hčerinskem podjetju Trendline. Spomnimo, da je bila zaradi sumov storitve kaznivih dejanj - prodaje blaga pod ceno - pred kratkim razrešena dvočlanska uprava, v kateri je bil poleg nemškega državljana tudi Slovenec Mitja Horvat.
Ali so v Sodu seznanjeni, da je Zdenka Huber izvajala notranjo revizijo v Trendlinu, direktor Soda Tomaž Kuntarič ni želel komentirati. "Ko smo iz medijev izvedeli za svetovalno pogodbo, smo od vodstva Mure zahtevali pojasnila. Vendar odgovor, ki smo ga prejeli, ne odgovarja na vsa zastavljena vprašanja," opozarja Kuntarič.
Po nekaterih informacijah naj bi Mura prek svetovalnih storitev Huberju izplačala del odpravnine, potem ko je odstopil z mesta predsednika uprave. Med drugim na to kaže tudi Peterneljeva izjava; čeprav mu takšnega vprašanja sploh nismo zastavili, nam je pojasnil, da prek svetovalnih storitev Mure ni bila izplačana odpravnina Huberju. Zagotovil je, da Mura Huberju ni izplačala nikakršne odpravnine, čeprav bi jo moral prejeti. Poleg omenjene svetovalne pogodbe je imela Mura v preteklosti sklenjene še nekatere svetovalne pogodbe. Koliko je bilo pogodb in kakšni so bili njihovi zneski, Podlesnik ni želel odgovoriti. "Razkrivanje pogodb medijem bi Muri lahko povzročilo še dodatno škodo. Odkar sem v Muri prokurist, sem predčasno prekinil svetovalno pogodbo, ki je bila sklenjena pred mojim prihodom v Muro," pravi Podlesnik. Dodaja, da se "eni res trudijo najti nekoga, ki bi prevzel njihovo odgovornost in jih 'osrečil' s stečajem Mure, ne glede na posledice za 3250 delavcev".
Čeprav se Mura že nekaj mesecev bojuje za obstanek, pri zagotavljanju sredstev za izplačilo plač pa ji pomaga Sod, se niti Peternelju očitno plačevanje Huberjevega svetovanja ne zdi sporno. "Čeprav je bila v Muri opravljena redna revizija, je Sod zahteval še eno revizijo (junija je družba KPMG v Muri na zahtevo Soda izvedla skrbni pregled s ciljem, da se je država seznanila o dejanskem položaju Mure, op. p.). V Muri pa je 'hudič', če za svetovalne storitve nameni nekaj tisoč evrov," pravi Peternel.
Za komentar o svetovalnih storitvah, ki je Mura plačevala podjetju Huber, smo želeli vprašati prvega sindikalista Mure Draga Forjana, vendar ni bil dosegljiv.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Delu (10.0.2009):
(Ne)reševanje Mure
Danes o plačilni sposobnosti družbe
Vodstvo Mure trdi, da podjetje še ni insolventno – Za dvojno delo pri vodenju nihče ne prejema dodatnega plačila, trdi prokurist Podlesnik – Podjetje sina nekdanjega predsednika uprave Franca Hubra svetuje Muri
Murska Sobota – »Čeprav nekateri ekonomisti in odgovorni politiki v državi (minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, op. I. G.) vztrajajo pri takojšnjem stečaju Mure, bom kot najodgovornejši v podjetju spoštoval zakon. Mure ne bom predlagal za stečaj, dokler ni insolventna,« je poudaril Zdenko Podlesnik. Tako meni tudi predsednik nadzornega sveta Henrik Peternelj. Dejal je, da Mura po še neuradnih podatkih, ki jih ima, še ni insolventna. Zagotovo pa se bo to zgodilo v kratkem, če ne bo dobila svežega kapitala.
Ker bo podjetje zaradi pomanjkanja dela in dejstva, da bodo delavci pol meseca doma na dopustih in čakanju, bodo septembrski finančni prilivi zelo skromni. »Dejstvo je, da je Mura v tako težkem položaju zaradi dolgotrajnega in neuspešnega iskanja njenega rešitelja. To vemo vsi, ki smo povezani z Muro,« je povedal Henrik Peternelj.
Zaradi lanske izgube in neurejenih razmer od 1. septembra poteka stečajni postopek za Murino hčerinsko družbo Trendline v Nemčiji. Ta je lani, menda zaradi čudnih okoliščin, povezanih z vodenjem družbe, imela rekordnih 2,5 milijona evrov izgube. Maja je skupščina družbe iz krivdnih razlogov razrešila direktorja Mitjo Horvata. Ta je Trendline vodil samostojno od septembra lani, pred tem ga je vodil skupaj z Geradom Hassem. Horvat je bil v podjetju odgovoren za ekonomiko in poslovanje, Hasse za kreacije in prodajo. Po opravljeni drugi reviziji poslovanja Trendline so se lani s poslovanjem družbe začeli ukvarjati tudi policijski preiskovalci.
Člani uprave tudi direktorji hčerinskih družb
V Delu smo že pisali, da je prokurist Zdenko Podlesnik tudi direktor hčerinske družbe Mura Unikat. Takrat nam je Podlesnik pojasnil, da je uprava naprej za direktorja aprila ustanovljene družbe Mura Unikat imenovala Dušana Gomboca, ki je v upravi Mure odgovoren za proizvodnjo in proizvodno kooperacijo. Ker je druga, prav tako na novo ustanovljena družba Mura in Partnerji, pri poslovanju tesno povezana z vsemi partnerji Mure, so se odločili, da Gomboc prevzame njeno vodenje. Podlesnik je zato namesto Gomboca prevzel vodenje hčerinske družbe Mura Unikat. Razlog za to je, kot je pojasnil Podlesnik, večja možnost za pregled nad poslovanjem družbe, ki se ukvarja z obetavnim in donosnim poslom.
Član uprave Jože Ban, ki je pristojen za področje trženja, je tudi direktor hčerinske družbe EHM (Evropska hiša mode). Leon Pekošak je bil do začetka stečajnega postopka štiri mesece direktor hčerinske družbe Trendline, sicer pa je izvršni direktor komerciale Mure. Pekošak ni član uprave, temveč širšega kolegija. Podlesnik nam je včeraj zagotovil, da nihče od omenjenih za dvojno delo ne prejema tudi dvojnega ali dodatnega plačila. »Vsi člani uprave za vse delo, ki ga opravljamo, dobivamo plačo, skladno s pogodbami, ki smo jih podpisali, ko smo prevzeli funkcije,« je pojasnil Podlesnik.
Hubrova odhodnica 30.000 evrov
Dogajanja v zvezi z zadnjim predsednikom uprave Mure Francem Hubrom, ki se je konec aprila – po temeljitem pogovoru z nadzornim svetom – odločil, da že po slabem letu dni vodenja družbe (pogodbo je podpisal za dve leti) odstopi s funkcije in se upokoji, znova dvigujejo prah v javnosti. Huber je ves čas z načinom vodenja družbe razburjal najožje sodelavce in tudi zaposlene. Z odločitvami je menda pripomogel k temu, da se je položaj v Muri v enem letu poslabšal bistveno bolj, kot bi se v primeru dobrega vodenja. Zato je bila nedavna odločitev skupščine družbe, da upravi, ki je lani vodila družbo (predsednika Aleš Kumperščak in Franc Huber ter sedanji predsednik NS Henrik Peternelj v vlogi prokurista), podelijo razrešnico za delo v preteklem letu, milo rečeno, čudna. Mura je lani tudi zaradi lastnih slabosti (poslovanje hčerinske družne Trendline itd.) ustvarila kar 5,83 milijona evrov izgube. Prav Huber in tudi Kumperščak sta s slabim vodenjem menda pripomogla k hitremu poglabljanju krize v Muri. Huber je sodelavce še dodatno razburil s sorodstveno in prijateljsko politiko zaposlovanja.
Največ prahu je v kolektivu in javnosti dvignila informacija, da bo Hubru ob odhodu izplačana odpravnina v višini šestih bruto plač oziroma okrog 60.000 evrov. Med drugimi je murskosoboška občina Muri odložila plačilo dela prispevka za stavbno zemljišče, podjetje Komunala je odložilo izterjavo za 60.000 evrov dolga itd. Za višino odpravnine se je Huber dogovoril z nekdanjim nadzornim svetom, pogodbo z njim pa je podpisal predsednik Roman Ambrož. Pogodba ni bila izpolnjena. Nadzorni svet se je s Hubrom sporazumel, da se mu skladno s kolektivno pogodbo ob upokojitvi na račun odpravnine izplačata dve bruto plači brez 20-odstotnega dodatka na delovno dobo in plača neizkoriščeni dopust. To nam je potrdil tudi predsednik NS Henrik Peternelj. Ob odhodu iz Mure in upokojitvi je Huber dobil skupno približno 30.000 evrov, kar je za polovico manj, kot se je dogovoril ob prihodu. Prokurist Zdenko Podlesnik, ki je maja od Hubra prevzel vodenje družbe, z njim ni sklenil nobene pogodbe o svetovanju. To odločitev je nadzorni svet prepustil Podlesniku.
Podlesnik pa je menda sklenil trimesečno pogodbo za svetovalne posle s podjetjem Huber, katerega direktor je Hubrov sin Niko, sam Franc Huber pa njegov uradni pooblaščenec. Svetovalne posle za Muro je opravila Hubrova žena Zdenka, ki je tudi po upokojitvi (tudi pred upokojitvijo je delala v Muri) opravljala določene finančne posle za potrebe Mure. Podlesnik nam je včeraj potrdil, da je s podjetjem Huber podpisal omenjeno pogodbo, saj je Zdenka Huber najbolj poznala poslovanje hčerinske družbe Trendline v Nemčiji. »Za potrebe zunanjih revizorjev v Trendline je pripravila vso dokumentacijo, dve debeli mapi, in jim s tem olajšala zahtevno delo. Pogodbena vrednost posla je v višini dveh bruto plač delavske direktorice. Doslej smo plačali dva obroka, za plačilo tretjega pa se zaradi zapletov še nisem odločil. Pogodbo s Hubrovim podjetjem sem podpisal, ko je nadzorni svet zanjo prižgal zeleno luč. Nimam slabe vesti, če pa bo ugotovljeno, da sem Muri s tem povzročil škodo, sem to pripravljen tudi plačati,« je povedal Podlesnik. Po naših informacijah je Muro mesečno svetovanje Zdenke Huber stalo neto 5000 evrov.
O drugih podrobnostih pogodbe Podlesnik ni želel govoriti. »Prav ničemur se ne izogibam. Ker sem v petek prejel pošto, s katero sem bil obveščen, da o primeru Huber do nadaljnjega ne smem govoriti za javnost, bom to storil pozneje.« Na vprašanje, ali je pošto prejel od policije, je na kratko odgovoril 'Recimo'. Na murskosoboški policijski upravi so nam potrdili, da njihovi kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj, povezanih s poslovanjem Mure. Zaradi varstva osebnih podatkov niso bili pripravljeni komentirati posameznih postopkov, ki se nanašajo na konkretne osebe.
Ivan Gerenčer
Povzeto po Slovenskih novicah:
Sindikat Mure gre k Pahorju
Kaj novega lahko Murinim sindikalistom ponudi predsednik vlade in kaj bi lahko oni predlagali njemu? — Razrešnica, podeljena upravi in nadzornemu svetu Mure, je potrdila, da večina lastnikov ne sodeluje pri reševanju podjetja — Bo Sod zdaj poskušal ustaviti vrtiljak, ki nikomur ne more koristiti, še najmanj zaposlenim?
Ljubljana, Murska Sobota, 4. septembra
Murin vrtiljak, kot nekateri pravijo skupini »vrtečih se« reševalcev Mure, se očitno še kar vrti, četudi centrifugalna moč, ki jo pri tem sproščajo, že nekaj časa grozi, da bo na prafaktorje raztrgala celo tisto, kar bi od nekdanjega ponosa slovenske tekstilne industrije zagotovo lahko rešili. Če omenimo zgolj tri izmed tistih, ki so se v zadnjem letu trudili reševati Muro ali jo še kar rešujejo: Franc Huber je bil, na primer, zadnji predsednik Murine uprave, nasledil je namreč predzadnjega prokurista Henrika Peternelja, ki se je presedel v fotelj predsednika nadzornega sveta, a se je (Huber, ne Peternelj) čez čas umaknil s položaja Murinega prvega moža, saj je vodenje podjetja v vlogi novega prokurista 6. maja letos prevzel nekdanji podpredsednik nadzornega sveta Zdenko Podlesnik.
In? Kot je prvi razkril časnik Dnevnik, naj bi v zadnjih mesecih Muri pri iskanju rešitev pomagalo tudi podjetje Huber, to je sicer v lasti sina nekdanjega predsednika Murine uprave Franca Huberja, po novem prokurista sinovega podjetja. Točno tako: Huber – hotelirstvo, gostinstvo, polnjenje pijač in dejavnosti za nego telesa, d. o. o., naj bi julija in avgusta letos izstavil Muri (za svetovalne storitve) dva računa po nekaj več kot 5000 evrov: Huber, d. o. o., naj bi Muri toliko zaračunal za nasvete, ki jih je vodstvu prekmurskega podjetja dajala Zdenka Huber, žena nekdanjega predsednika uprave. Ko je bila med Muro in Huberjem podpisana pogodba o tem svetovanju, je prekmursko družbo že vodil prokurist Zdenko Podlesnik, ki se po navadi (to je ponovil tudi po ponedeljkovem sestanku v prostorih Slovenske odškodninske družbe) pohvali, češ da on še vedno verjame, da je Muro mogoče rešiti.
Skratka, skupščina lastnikov je prejšnji teden upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2008 nepričakovano podelila razrešnico, kar naj bi pomenilo, da sta uspešno vodila oziroma nadzirala vodenje podjetja, ki se medtem nezadržno potaplja v vse hujši agoniji. Podelitvi razrešnice je zaman nasprotoval Sod. Na to se je, kot je znano, ogorčeno odzval minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik: »V razmerah, v kakršnih je Mura, in glede na nekatere doslej že ugotovljene nepravilnosti se sprašujem, kako so lahko podelili razrešnico.« Lahovnik priznava, da ne razume, kakšno sporočilo so hoteli s tem dati tisti lastniki, ki sami pravzaprav sploh ne sodelujejo pri iskanju rešitve za Muro, in komu: »To je absurdno in povsem nesprejemljivo, toda večina lastnikov Mure je očitno takšna, da misli, da lahko podeljuje razrešnice in rente za uspešno delo.« Ministra Lahovnika nihče ni seznanil, da je nekdanji predsednik uprave Franc Huber, ki je Muro vodil od julija lani do maja letos, ob slovesu prejel še nagradno rento – deset svojih plač.
(J. V.)
četrtek, 21. maj 2009
Keršič delal po 170 ur dnevno in prejel za uro 200 evrov
Medtem ko so v Skimarju na veliko odpuščali delavce, so svetovalcem delili bajne dobičke.
Revizorji so odkrili za vsaj okoli 800.000 evrov spornih pogodb, ki jih je vodstvo nakazalo Planinšcu, Vrečarju in Keršiču.
Za primer: le v eni pogodbi s Keršičem, ki so v prejšnji firmi odpustili iz krivdnih razlogov, so mu plačali 163.000 evrov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić.
V štirih mesecih dela v Skimarju delate po 170 ur na dan po urni postavki 200 evrov na uro. In to se nikomur ne zdi noro?
Članek v celoti
Ljubljana - Nadzorniki Skimarja (krovne družbe Elana) pod vodstvom Stojana Nikolića so se včeraj seznanili z izsledki izrednega revizijskega poročila in sanacijskim načrtom družbe.
Po besedah Nikolića so revizorji ugotovili, da je Skimar v podjetju od leta 2004 do 2008 sklenil za približno 800.000 evrov vprašljivih pogodb. "Medtem ko je nekdanji Skimarjev pravni zastopnik Miran Kos v štirih letih od Skimarja prejel več kot 400.000 evrov, je bilo z odvetnikoma Danielom Planinšcem in Rajkom Vrečarjem lani sklenjenih sedem pogodb v skupni vrednosti 543.000 evrov," pravi Nikolić. Glede svetovalne pogodbe s samostojnim podjetnikom Dragom Keršičem, ki je v Skimarju lani izvajal prestrukturiranje, po Nikoličevih besedah revizorji razen honorarja v znesku 163.000 evrov niso ugotovili spornih elementov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić. Nadzorniki Skimarja bodo revizorsko poročilo posredovali odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost odškodninskega zahtevka proti prejšnji upravi, hkrati pa ga bodo izročili tudi kriminalistom. Po neuradnih podatkih kriminalisti, ki so poslovanje Skimarja že začeli preučevati, čakajo na revizijsko poročilo. To pomeni, da bodo preiskavo v prihodnjih nekaj dnevih nadaljevali.
Sicer pa je Nikolić zadovoljen s sanacijskim programom Skimarja, ki ga je pripravil predsednik uprave Robert Ferko. "Upam, da bo uspel," pravi. Po Ferkovih besedah sanacijski načrt temelji na treh stebrih. Na prodajno-marketinškem področju bo Skimar okrepil prodajne dejavnosti na slovenskem in strateških trgih. Z drugim ukrepom, ki predstavlja zniževanja stroškov, bo centraliziral poslovanje in ustvaril sinergije med povezanimi podjetji. Tretji načrtovani ukrep predstavlja dogovor z bankami o reprogramiranju posojil, ki zapadejo letos v plačilo. Po načrtih naj bi Skimar prihodnje leto posloval še rahlo negativno, leta 2011 pa naj bi ustvaril dobiček. Skimar, ki zdaj zaposluje okoli 1000 delavcev, naj bi število zaposlenih v prihodnje znižal od 200 do 300. Po načrtih naj bi se število delovnih mest v Sloveniji ohranilo v veliki večini.
V ožji izbor za dva nova člana Skimarjeve uprave se je uvrstilo deset kandidatov, od tega pet za zimski program in pet za navtični program. Po besedah Ferka morajo kandidati, od katerih je le eden Slovenec, do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti vizijo razvoja Skimarja.
Povzeto po Dnevniku.
Revizorji so odkrili za vsaj okoli 800.000 evrov spornih pogodb, ki jih je vodstvo nakazalo Planinšcu, Vrečarju in Keršiču.
Za primer: le v eni pogodbi s Keršičem, ki so v prejšnji firmi odpustili iz krivdnih razlogov, so mu plačali 163.000 evrov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić.
V štirih mesecih dela v Skimarju delate po 170 ur na dan po urni postavki 200 evrov na uro. In to se nikomur ne zdi noro?
Članek v celoti
Ljubljana - Nadzorniki Skimarja (krovne družbe Elana) pod vodstvom Stojana Nikolića so se včeraj seznanili z izsledki izrednega revizijskega poročila in sanacijskim načrtom družbe.
Po besedah Nikolića so revizorji ugotovili, da je Skimar v podjetju od leta 2004 do 2008 sklenil za približno 800.000 evrov vprašljivih pogodb. "Medtem ko je nekdanji Skimarjev pravni zastopnik Miran Kos v štirih letih od Skimarja prejel več kot 400.000 evrov, je bilo z odvetnikoma Danielom Planinšcem in Rajkom Vrečarjem lani sklenjenih sedem pogodb v skupni vrednosti 543.000 evrov," pravi Nikolić. Glede svetovalne pogodbe s samostojnim podjetnikom Dragom Keršičem, ki je v Skimarju lani izvajal prestrukturiranje, po Nikoličevih besedah revizorji razen honorarja v znesku 163.000 evrov niso ugotovili spornih elementov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić. Nadzorniki Skimarja bodo revizorsko poročilo posredovali odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost odškodninskega zahtevka proti prejšnji upravi, hkrati pa ga bodo izročili tudi kriminalistom. Po neuradnih podatkih kriminalisti, ki so poslovanje Skimarja že začeli preučevati, čakajo na revizijsko poročilo. To pomeni, da bodo preiskavo v prihodnjih nekaj dnevih nadaljevali.
Sicer pa je Nikolić zadovoljen s sanacijskim programom Skimarja, ki ga je pripravil predsednik uprave Robert Ferko. "Upam, da bo uspel," pravi. Po Ferkovih besedah sanacijski načrt temelji na treh stebrih. Na prodajno-marketinškem področju bo Skimar okrepil prodajne dejavnosti na slovenskem in strateških trgih. Z drugim ukrepom, ki predstavlja zniževanja stroškov, bo centraliziral poslovanje in ustvaril sinergije med povezanimi podjetji. Tretji načrtovani ukrep predstavlja dogovor z bankami o reprogramiranju posojil, ki zapadejo letos v plačilo. Po načrtih naj bi Skimar prihodnje leto posloval še rahlo negativno, leta 2011 pa naj bi ustvaril dobiček. Skimar, ki zdaj zaposluje okoli 1000 delavcev, naj bi število zaposlenih v prihodnje znižal od 200 do 300. Po načrtih naj bi se število delovnih mest v Sloveniji ohranilo v veliki večini.
V ožji izbor za dva nova člana Skimarjeve uprave se je uvrstilo deset kandidatov, od tega pet za zimski program in pet za navtični program. Po besedah Ferka morajo kandidati, od katerih je le eden Slovenec, do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti vizijo razvoja Skimarja.
Povzeto po Dnevniku.
Skimar in kako so si Planinšec, Vrečar in Keršič delili plen
Revizorji so v Skimarju pri pregledu vodenja posameznih poslov v obdobju 2004-2008 ugotovili za okoli 800.000 evrov spornih pogodb.
Nadzorni svet družbe bo zato revizorsko poročilo dal v pregled odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost uspeha v morebitnih odškodninskih tožbah proti prejšnjim upravam, posredoval pa ga bo tudi kriminalistom.
Revizorji pregledali tri glavna področja
Prvi nadzornik Skimarja Stojan Nikolić je pri tem pojasnil, da so revizorji pregledali tri glavna področja: pravne storitve, svetovalne pogodbe in agentske pogodbe. Na pravnem področju so potrdili že znano dejstvo, da do leta 2009 Skimar sploh ni imel lastne pravne službe. Od leta 2004 do leta 2008 je imelo podjetje najeto odvetniško pisarno, za katero je v teh letih odštel 417.000 evrov.
Lani sta jo zamenjali odvetniški družbi Planinšek in Vrečar, s katerima je bilo podpisanih sedem pogodb v vrednosti 543.000 evrov. Dve od teh pogodb, vrednih 326.000 evrov, sta podpisala nekdanji v. d. predsedika uprave družbe Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj. Razlog za njuno sklenitev še danes ni znan.
Nadzorniki podprli strategijo za naslednja leta
Sporne so bile še nekatere druge pogodbe, sklenjene v višini 190.000 evrov in pogodba za svetovanje Draga Keršiča, ki mu je Skimar plačal 162.000 evrov. Poleg tega so revizorji našli listine, iz katerih ni razvidno, ali so bile naročene storitve opravljene ali ne in za kakšna dela naj bi sploh šlo.
Nadzorniki so se seznanili še s strategijo dela za prihodnja leta. Ta med drugim predvideva, da bo imela družba 17 milijonov evrov lastnega denarnega toka ter da bo že v letošnji zimski diviziji zaznala pozitivno poslovanje.
Novi člani uprave znani do poletja
Glede prijav za člane uprave je Nikolić pojasnil, da jih je prispelo 63. Kdo bo izbran, bo znano do poletja.
M. N.
Povzeto po RTV Slovenija.
torek, 28. april 2009
Kaj počnejo vsemogočni svetovalci v Sloveniji
Borut Mekina podpisuje srhljiv članek o tem, kako so si svetovalske mreže v Sloveniji spletle obsežne gnusne lovke po podjetjih, ki hirajo. V tuji nesreči se najdejo taki, ki vidijo svojo zlato priložnost, ampak le za svoj žep. V razpredeni mreži nastopajo zanimivi ljudje, ki jih tam ne bi pričakovali. Kaj za vraga v svetovalnih vodah počne razvpiti odvetnik obtožencev hudih kaznivih dejanj, Danijel Planinšec? S čim si je zaslužil svoj strokovni renome? In kdo, pri hudiču, je samostojni podjetnik Drago Keršič? Zakaj se Borut Meh samo nasmehne, ko sliši za podjetje »Ferk & Partner«?
Ni mi dalo miru, zato sem poskušal pobrskati, kaj počne mladi podjetnik, ker mu je v članku odmerjenega precej prostora. Po pravici. Drago Keršič nastopa kot svetovalec kar povsod, v Skimarju, Beti, Muri in KAD-u ... in še kje. Po zapisu v Dnevniku je od Skimarja zahteval pogodbo v višini 1,5 milijona evrov! Možak je pač skromen. Po nekaj čudenja je uspel ponudbo znižati in na koncu je pristal celo na bistveno manjše plačilo. Mar kdo res naivno misli, da je Skimar v njem videl odličnega strokovnjaka, ki mu je treba plačati takšne denarce? Ne, bolj verjetni so drugi scenariji. Po kazanju dokumentacije na nacionalni televiziji je le iz metliške Beti v letu 2006 prejel okoli 100.000 evrov. Spet skromen znesek. Nekaj podobnega v Muri. Njegovo »nepotrebno« svetovanje KAD-u bolj kaže na prijateljske povezave kot na kaj drugega. Novinar bi se moral vprašati, ali so to realne cifre, ki jih prejemajo svetovalci? Kako se do njih pride? So vsote izplačane po učinku njihovih projektov ali brez njih? In zakaj so tako nerazumno visoke, in to v firmah, ki životarijo?
Sum je lahko opravičeno le eden, da so številke dogovorjene in posli tudi. Mogoče se le išče izvajalec za primeren znesek v vnaprej pripravljenem scenariju. Ve se, kako je treba to storiti po domače. Sistemi izčrpavanja podjetij imajo svoje prepoznavne mehanizme in treba jih je raziskati ter obelodaniti. Je to posel za organe odkrivanja in protikorupcijsko komisijo? Seveda je! Novinar bi lahko raziskal, zakaj da so v državnem KADu najeli novega svetovalca, če pa so imeli svoje? Nakazuje se povezava med Toplakom in Keršičem. In drugič, kako to, da se Toplak pojavlja kot paralastnik tudi v Skimarju oziroma v Elanu, kjer je še en kader iz vrha SDS, dr. Gregor Gomišček vodil nadzorni svet? Kakšno vlogo ima pri hiranju Skimarja v tistem času vodilna Janševa SDS?
Da nek slabo znan svetovalec v eni osebi, brez zaposlenih, doma iz Slovenske Bistrice, svetuje polovici najboljših slovenskih firm, s tem postane manjše naključje. Politični botri ali kakšni drugi so morali opraviti svoj delež. Bo kdo preveril njegove bilance? Pustimo tudi ob strani, kako so »svetovalci za odpuščanje«, kot duhovito pravi naslovnica Mladine, krvosesno razpoloženi, brez moralnega občutka za usode delavk, delavcev in njihovih družin. V nebo vpijoč razkorak si v teh težkih časih z lahkoto zapomnimo, osebne grabežljive koristi prvih in lakota in nemoč drugih se dopolnjujeta kot v kaki socialni drami. Če kdo, potem bi morali odpuščene delavke in delavci skupaj s svojimi družinami vložiti ovadbe proti svojim upravam zaradi sklepanja škodljivih svetovalnih pogodb. To bi lahko storili sindikati v teh podjetjih.
Tednik Mladina je pred meseci zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu je očital, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj. S tem je RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot izziv časopisu ponujam v razmislek ponovitev enakega, takrat zelo odmevnega dejanja. Zakaj Mladina ne vloži ovadbe proti tistim, ki so sklepali škodljive pogodbe s »svetovalci«, zaradi katerih počasi štejemo odpuščene delavce v tisočih? Pred tem pa še dodatno razišče, kako so ti dogovori tekli?
Tomaž H. Hojnik, Celje
Povzeto po Mladini.
Ni mi dalo miru, zato sem poskušal pobrskati, kaj počne mladi podjetnik, ker mu je v članku odmerjenega precej prostora. Po pravici. Drago Keršič nastopa kot svetovalec kar povsod, v Skimarju, Beti, Muri in KAD-u ... in še kje. Po zapisu v Dnevniku je od Skimarja zahteval pogodbo v višini 1,5 milijona evrov! Možak je pač skromen. Po nekaj čudenja je uspel ponudbo znižati in na koncu je pristal celo na bistveno manjše plačilo. Mar kdo res naivno misli, da je Skimar v njem videl odličnega strokovnjaka, ki mu je treba plačati takšne denarce? Ne, bolj verjetni so drugi scenariji. Po kazanju dokumentacije na nacionalni televiziji je le iz metliške Beti v letu 2006 prejel okoli 100.000 evrov. Spet skromen znesek. Nekaj podobnega v Muri. Njegovo »nepotrebno« svetovanje KAD-u bolj kaže na prijateljske povezave kot na kaj drugega. Novinar bi se moral vprašati, ali so to realne cifre, ki jih prejemajo svetovalci? Kako se do njih pride? So vsote izplačane po učinku njihovih projektov ali brez njih? In zakaj so tako nerazumno visoke, in to v firmah, ki životarijo?
Sum je lahko opravičeno le eden, da so številke dogovorjene in posli tudi. Mogoče se le išče izvajalec za primeren znesek v vnaprej pripravljenem scenariju. Ve se, kako je treba to storiti po domače. Sistemi izčrpavanja podjetij imajo svoje prepoznavne mehanizme in treba jih je raziskati ter obelodaniti. Je to posel za organe odkrivanja in protikorupcijsko komisijo? Seveda je! Novinar bi lahko raziskal, zakaj da so v državnem KADu najeli novega svetovalca, če pa so imeli svoje? Nakazuje se povezava med Toplakom in Keršičem. In drugič, kako to, da se Toplak pojavlja kot paralastnik tudi v Skimarju oziroma v Elanu, kjer je še en kader iz vrha SDS, dr. Gregor Gomišček vodil nadzorni svet? Kakšno vlogo ima pri hiranju Skimarja v tistem času vodilna Janševa SDS?
Da nek slabo znan svetovalec v eni osebi, brez zaposlenih, doma iz Slovenske Bistrice, svetuje polovici najboljših slovenskih firm, s tem postane manjše naključje. Politični botri ali kakšni drugi so morali opraviti svoj delež. Bo kdo preveril njegove bilance? Pustimo tudi ob strani, kako so »svetovalci za odpuščanje«, kot duhovito pravi naslovnica Mladine, krvosesno razpoloženi, brez moralnega občutka za usode delavk, delavcev in njihovih družin. V nebo vpijoč razkorak si v teh težkih časih z lahkoto zapomnimo, osebne grabežljive koristi prvih in lakota in nemoč drugih se dopolnjujeta kot v kaki socialni drami. Če kdo, potem bi morali odpuščene delavke in delavci skupaj s svojimi družinami vložiti ovadbe proti svojim upravam zaradi sklepanja škodljivih svetovalnih pogodb. To bi lahko storili sindikati v teh podjetjih.
Tednik Mladina je pred meseci zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu je očital, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj. S tem je RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot izziv časopisu ponujam v razmislek ponovitev enakega, takrat zelo odmevnega dejanja. Zakaj Mladina ne vloži ovadbe proti tistim, ki so sklepali škodljive pogodbe s »svetovalci«, zaradi katerih počasi štejemo odpuščene delavce v tisočih? Pred tem pa še dodatno razišče, kako so ti dogovori tekli?
Tomaž H. Hojnik, Celje
Povzeto po Mladini.
četrtek, 5. marec 2009
Svetovalci za odpuščanje in njihovi krogi
Svetovalci za odpuščanje
Kdo so ljudje, ki služijo stotisoče evrov na račun podjetij v težavah?
Borut MekinaLani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično zaslužiti. Kot so nam pojasnili v Muri, so v podjetju po tem, ko jih je zapustil prejšnji predsednik uprave Borut Meh, leta 2007 sklenili svetovalno pogodbo z Dragom Keršičem. Keršič naj bi Muro iz proizvodnega obrata poskušal preoblikovati v nekakšen logistični holding. A neuspešno. Nato so maja lani pogodbo sklenili z mariborskim svetovalnim podjetjem »Prof. dr. Ferk & Partner«. Koliko je za svoje storitve dobil Keršič, nam ni uspelo izvedeti, podjetju Prof. dr. Ferk & Partner pa bi lahko Mura po naših ocenah za »prenovo poslovnih procesov« plačala do 175 tisoč evrov.
Preveč? Mura je zgolj eden izmed zadnjih, aktualnih primerov. Drug primer je Skimar oziroma Elan. Tudi Elan je podjetje, ki zaradi racionalizacije poslovanja odpušča delavce. In kot se je izkazalo, je tudi pri tem projektu sodeloval svetovalec Drago Keršič, ki naj bi za 150 tisoč evrov izdelal program reorganizacije. Svetovalni stroški v Elanu so samo v lanskem letu znašali 750 tisoč evrov, v njih pa sta, kot je znano, sodelovala še dva mariborska odvetnika, Rajko Vrečar in Daniel Planinšec. Rezultatov njihovega dela, zanimivo, razen nadzornikov, ki o tem nočejo govoriti, nihče prav dobro ne pozna. Tudi predsednik sindikata Skimar Dušan Ferjan ne. Da je šlo pri svetovanju družbi enostavno za šarlatanstvo, to oceno smo ponudili mi, Ferjan ne želi trditi, ker so mu uporabo pregrobih besed zaradi morebitnih tožb odsvetovali. Strinja pa se, da je, glede na rezultat vseh preplačanih analiz, izkupiček »nesprejemljiv«. Če bi rezultati skoraj milijon evrov vredne reorganizacije obstajali, bi jih konec koncev morali jasno videti.
Tretji primer je usoda šivilj v tovarni Beti. Omenjeno belokranjsko podjetje, ki je tudi gospodarski temelj Metlike, je nedavno »likvidiralo« eno od svojih hčerinskih družb in odpustilo 50 šivilj, ta teden pa naj bi obvestila o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk, ker bi naj bile predrage. Morda gre za še en primer tekstilnega podjetja, ki izgublja konkurenčni boj s cenejšimi vzhodnoevropejskimi ali kitajskimi delavci. A tudi v tem primeru so imeli od »odpuščanja« koristi predvsem svetovalci. Ti so za projekt racionalizacije samo leta 2006 dobili več kot 100 tisoč evrov. Kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na RTV, je Beti leta 2006 naprej sklenila 95 tisoč evrov vredno svetovalno pogodbo z mariborskim podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v imenu katerega je sprva delal svetovalec Drago Keršič. Kasneje istega leta pa je podjetje sklenilo še samostojno pogodbo z omenjenim svetovalcem iz Maribora za 11 tisoč evrov, s katerim še danes sodelujejo. Če so bili v letih 2007 in 2008 zneski podobni, je Keršič zaslužil skoraj 300 tisoč evrov. Dogovor z omenjenim svetovalcem naj bi se nanašal »na celovito optimizacijo podjetniških procesov« v likvidirani Beti Moda. Nekako tako se v strokovnem žargonu imenuje odpuščanje, bi lahko sklenili.
Naključij je enostavno preveč. Svetovalne pogodbe z Dragom Keršičem v Muri in v Beti so bile denimo podpisane v času, ko je obe podjetji vodil direktor Aleš Kumperščak. Keršič je bil poleg tega bivši zaposleni v podjetju Prof. Ferk & Partner, ki je svetovalo v Beti in ki sedaj svetuje v Muri. Tudi Keršičevo delo v Elanu ni naključje. Eden izmed glavnih lastnikov Elana je namreč paradržavni Kad. V času, ko je Kad vodil Tomaž Toplak, leta 2007, Keršič ni svetoval le Elanu, ampak tudi Toplaku in kapitalski družbi. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj. Keršič je s Toplakom podpisal pogodbo za pripravo »analize ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada«, za kar je prejel kar 47.400 evrov. Marsikomu že tedaj ni bilo jasno, kako lahko poslovanje Kada, kjer je zaposlena kopica dobrih strokovnjakov, pomaga mladi Keršič. Isto velja za očitno drage pravniške svetovalne storitve Rajka Vrečarja in Daniela Planinšca. Dovolj je že, če se spomnimo, da sta oba na željo Kada in Soda med letoma 2006 in 2007 opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca. Kakšna je usoda Iskraemeca, pa je tudi znano. Za šest mesecev dela naj bi po tedaj objavljenih informacijah odvetnika prejela kar 300.000 evrov.
Omenjeni primeri so med sindikalisti dobro znani. V javnosti je mogoče na to temo najti dve različni interpretaciji. Marsikdo špekulira, da so se nekateri najdražji svetovalci in pravniki, katerih storitve močno presegajo normalne odvetniške tarife, celo dogovorili z vodstvi za razdelitev nagrade. Medtem ko svetovalci, med njimi so tudi velika in ugledna podjetja, ki imajo milijonski promet - mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney, ki je začelo s poslovanjem v Sloveniji leta 2005, je imelo leta 2006 že 4,2 milijona evrov prometa, leta 2007 pa že 5,2 milijona -, trdijo, da podjetjem v krizi pomagajo pred zlomom. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ima o tem svojo teorijo. Pravi, da je poplava raznih svetovalcev preprosto posledica dejstva, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do velikih menedžerskih zamenjav. Novi direktorji, ki se na delovnih mestih niso takoj znašli, so pa hoteli takoj prikazati rezultate svojega poslovanja, so začeli najemati svetovalce. »Problem je v tem, da gre za velika podjetja. To niso podjetja, ki imajo 10 zaposlenih. Ta velika podjetja bi morala ustvariti svojo pravno in svetovalno službo. A ker so se ti gospodje tako hitro menjali, je to kolateralni strošek,« trdi Semolič. Dobra podjetja bi pač morala graditi svoj kader in vanj vlagati. Pravniki bi morali sodelovati pri poslu od začetka do konca. Svetovalna podjetja to situacijo zgolj izkoriščajo.
Peternelj nam je dejal, da so najeli svetovalno podjetje z mednarodnimi izkušnjami, s pomočjo katerega bodo poskušali najti notranje rezerve, znižati stroške in reorganizirati podjetje, pogodbe s prvim svetovalcem, Keršičem, pa niso uresničili, saj niso verjeli, da lahko en sam človek sanira 3500-članski kolektiv. Svetovanje deluje na podlagi brainstorminga oziroma intenzivne notranje komunikacije, tako da zaposleni v skupinah sami iščejo načine, kako varčevati. Peternelj pojasnjuje, da so svetovalci iz podjetja Prof. dr. Ferk sedaj pri »četrtem koraku od petih«, na koncu pa pričakujejo, da bo Mura s tem privarčevala do 3,5 milijona evrov. Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner naj bi prejelo, poleg določenih fiksnih plačil, tudi nagrado. »Podjetje prof. dr. Ferka bo dobilo maksimalno 5 odstotkov od odobrenih in realiziranih prihrankov skupaj s fiksnim delom. Kolikšen bo končni znesek, bo odvisno od v bilanci ugotovljenih prihrankov,« nam je odgovoril Huber. Če bo Mura na koncu res poslovala pozitivno in bo v letu dni privarčevala 3,5 milijona, bo podjetje prof. dr. Ferka torej zaslužilo do 175 tisoč evrov. Da pa je zato treba tudi odpuščati, je Huberju jasno. Pri oceni obsega poslovanja v proizvodnih družbah so namreč na podlagi podatkov prodaje izračunali povprečni 17-odstotni padec poslovanja. »Zmanj-šanje števila zaposlenih za 676 je posledica tega zmanjšanja planirane realizacije. Ali se bo to zgodilo v tej višini, ali bo odpuščenih še več, ali pa manj, bo odvisno od doseganja mesečne realizacije,« pravi Huber.
Pri tem ostaja eno vprašanje: Zakaj svetovalcev ni najel že Meh? »Če pogledate, kako je šlo Muri tedaj, ko sem jo jaz zapustil, lahko ugotovite, da ti svetovalci niso kaj posebej pripomogli,« odgovarja Meh. Edini problem, ki ga ima Mura, pravi, je, kako znižati število zaposlenih čim manj boleče za podjetje in okolje. »Ne vem, kako lahko pri tem pomagajo svetovalci,« dodaja. Razen če želi uprava - kot se tudi nemalokrat zgodi - izgovor za večje odpuščanje prevaliti drugam. Da je to pogost primer, trdi tudi Vlado Dimovski, sedaj predstojnik katedre za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, sicer pa bivši minister za delo in aktualni premierov svetovalec za energetiko. Dimovski pravi, da pogosto »podjetja najamejo svetovalce zato, da predlagajo odpuščanje, da njim samim, torej poslovodstvu, tega ni treba narediti«. Nagrade za takšno delo so lahko milijonske in znašajo nekaj odstotkov od rasti dobička, rasti delnic ali nekaj odstotkov od privarčevanega denarja.
Meh svetovalcev ni najemal. Tudi potrebe po najemu dragih pravnih strokovnjakov ni videl. Za okrog 2000 evrov na mesec so sodelovali z odvetniško pisarno Avbreht - Zajc. V lanskem letu pa naj bi Mura mariborskemu odvetniku Danielu Planinšcu za pravno svetovanje na mesec plačevala kar 8300 evrov. Z njim so sodelovali tri mesece, saj je nadzorni svet pred kratkim sklenil, da za zdaj pogodbe ne bodo podaljšali. Teorija, po kateri svetovalna podjetja začnejo izkoriščati krizo vodenja v podjetjih, se je Mehu potrdila tudi ob njegovem odhodu iz Preventa. Kot je znano, je Meh zaradi sporov med glavnima lastnikoma moral zapustiti družbo Prevent, ki se je zaradi posledic gospodarske krize za avtomobilsko industrijo ravno tako znašla v težavah. Kot je v začetku februarja sporočilo vodstvo podjetja, naj bi podjetje v tem letu zapustilo do 500 delavcev, saj bodo proizvodnjo šivanja avtomobilskih prevlek preselili na območja z nižjimi stroški dela, v Maroko, v Bosno in Hercegovino ter Moldavijo. Še preden je odšel, nam je dejal Meh, »sem se samo nasmehnil«, ko je tudi Prevent dobil ponudbo podjetja Prof. dr. Ferk.
Kakovost nasvetov je seveda težko ovrednotiti, še posebej, ker podjetja analize in izdelke, ki so jih naročili, skrbno skrivajo. Poleg podjetij, ki jim svetuje Prof. dr. Ferk & Partner, pa so metodo »dr. Hansa Ferka« sedaj uporabile tudi nekatere občine. Podjetje namreč za potrebe javne uprave in samouprave ponuja t. i. produkt VIS ali »Vizija in Strategija Občine«. Kot so nam pojasnili v občini Dravograd, jih je raziskava stala več kot 25 tisoč evrov (brez DDV), enako vizijo, ki naj bi ponudila pogled vnaprej za 25 let, so kupile še občine Lenart, Laško, Kungota, Dravograd, Sv. Ana in Velenje. Ti izdelki pa so javno objavljeni. V resnici gre za statistično temeljito obdelane ankete med občani. Zanimivo je, da so si tako izdelane vizije precej podobne. Občino Velenje naj bi denimo čez 25 let odlikovalo »razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti,« in »privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti«. Občino Dravograd pa »razvito gospodarstvo« ter »visoka kakovost življenja zlasti v okoljskem in bivalnem pogledu, ki jo bosta odlikovali vrednota medsebojnega spoštovanja«. Jasno, obe občini bosta razvijali tudi okoljsko in energetsko prijazne tehnologije. Župani so doslej za te raziskave, če vsaka stane 25 tisoč evrov, podjetju plačali že več kot 100 tisoč evrov (plus DDV).
Seveda pa odgovornost ali celo krivdo za najem podjetniških svetovalcev nosijo lastniki. V primeru Mure ali Elana leži ta na plečih obeh paradržavnih skladov, Kada in Soda. Lahko se spomnimo, kaj je konec minulega leta sklenila Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Sporočili so, da je tudi cerkev zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije Anton Stres je poudaril, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. In ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, so vse politične, gospodarske in finančne institucije pozvali h krepitvi mehanizmov solidarnosti. Le to lahko na koncu delavce reši. S tem se lahko samo strinjamo. Dodajmo še, da je večinska lastnica družbe Beti prek svojih holdingov mariborska nadškofija, manjši neposredni delež pa ima v Beti tudi metliška župnija.
Članek povzet po Mladini.
Kdo so ljudje, ki služijo stotisoče evrov na račun podjetij v težavah?
Borut MekinaLani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično zaslužiti. Kot so nam pojasnili v Muri, so v podjetju po tem, ko jih je zapustil prejšnji predsednik uprave Borut Meh, leta 2007 sklenili svetovalno pogodbo z Dragom Keršičem. Keršič naj bi Muro iz proizvodnega obrata poskušal preoblikovati v nekakšen logistični holding. A neuspešno. Nato so maja lani pogodbo sklenili z mariborskim svetovalnim podjetjem »Prof. dr. Ferk & Partner«. Koliko je za svoje storitve dobil Keršič, nam ni uspelo izvedeti, podjetju Prof. dr. Ferk & Partner pa bi lahko Mura po naših ocenah za »prenovo poslovnih procesov« plačala do 175 tisoč evrov.
Preveč? Mura je zgolj eden izmed zadnjih, aktualnih primerov. Drug primer je Skimar oziroma Elan. Tudi Elan je podjetje, ki zaradi racionalizacije poslovanja odpušča delavce. In kot se je izkazalo, je tudi pri tem projektu sodeloval svetovalec Drago Keršič, ki naj bi za 150 tisoč evrov izdelal program reorganizacije. Svetovalni stroški v Elanu so samo v lanskem letu znašali 750 tisoč evrov, v njih pa sta, kot je znano, sodelovala še dva mariborska odvetnika, Rajko Vrečar in Daniel Planinšec. Rezultatov njihovega dela, zanimivo, razen nadzornikov, ki o tem nočejo govoriti, nihče prav dobro ne pozna. Tudi predsednik sindikata Skimar Dušan Ferjan ne. Da je šlo pri svetovanju družbi enostavno za šarlatanstvo, to oceno smo ponudili mi, Ferjan ne želi trditi, ker so mu uporabo pregrobih besed zaradi morebitnih tožb odsvetovali. Strinja pa se, da je, glede na rezultat vseh preplačanih analiz, izkupiček »nesprejemljiv«. Če bi rezultati skoraj milijon evrov vredne reorganizacije obstajali, bi jih konec koncev morali jasno videti.
Tretji primer je usoda šivilj v tovarni Beti. Omenjeno belokranjsko podjetje, ki je tudi gospodarski temelj Metlike, je nedavno »likvidiralo« eno od svojih hčerinskih družb in odpustilo 50 šivilj, ta teden pa naj bi obvestila o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk, ker bi naj bile predrage. Morda gre za še en primer tekstilnega podjetja, ki izgublja konkurenčni boj s cenejšimi vzhodnoevropejskimi ali kitajskimi delavci. A tudi v tem primeru so imeli od »odpuščanja« koristi predvsem svetovalci. Ti so za projekt racionalizacije samo leta 2006 dobili več kot 100 tisoč evrov. Kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na RTV, je Beti leta 2006 naprej sklenila 95 tisoč evrov vredno svetovalno pogodbo z mariborskim podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v imenu katerega je sprva delal svetovalec Drago Keršič. Kasneje istega leta pa je podjetje sklenilo še samostojno pogodbo z omenjenim svetovalcem iz Maribora za 11 tisoč evrov, s katerim še danes sodelujejo. Če so bili v letih 2007 in 2008 zneski podobni, je Keršič zaslužil skoraj 300 tisoč evrov. Dogovor z omenjenim svetovalcem naj bi se nanašal »na celovito optimizacijo podjetniških procesov« v likvidirani Beti Moda. Nekako tako se v strokovnem žargonu imenuje odpuščanje, bi lahko sklenili.
Namesto direktorjev
Morda je naključje, da se ista imena pojavljajo v vseh treh sedaj najbolj razvpitih primerih. Morda so odvetnik Planinšec, pa svetovalec Keršič in svetovalno podjetje Prof. Ferk & Partner pač odličnjaki v svojem poslu in so jih podjetja zbrala prav zaradi njihovih referenc - zato da bi se rešila težav. Vendar se ta teza začne podirati, če ugotovimo, da posameznike v omenjeni svetovalni igri družijo nekatere precej močne povezave.Naključij je enostavno preveč. Svetovalne pogodbe z Dragom Keršičem v Muri in v Beti so bile denimo podpisane v času, ko je obe podjetji vodil direktor Aleš Kumperščak. Keršič je bil poleg tega bivši zaposleni v podjetju Prof. Ferk & Partner, ki je svetovalo v Beti in ki sedaj svetuje v Muri. Tudi Keršičevo delo v Elanu ni naključje. Eden izmed glavnih lastnikov Elana je namreč paradržavni Kad. V času, ko je Kad vodil Tomaž Toplak, leta 2007, Keršič ni svetoval le Elanu, ampak tudi Toplaku in kapitalski družbi. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj. Keršič je s Toplakom podpisal pogodbo za pripravo »analize ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada«, za kar je prejel kar 47.400 evrov. Marsikomu že tedaj ni bilo jasno, kako lahko poslovanje Kada, kjer je zaposlena kopica dobrih strokovnjakov, pomaga mladi Keršič. Isto velja za očitno drage pravniške svetovalne storitve Rajka Vrečarja in Daniela Planinšca. Dovolj je že, če se spomnimo, da sta oba na željo Kada in Soda med letoma 2006 in 2007 opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca. Kakšna je usoda Iskraemeca, pa je tudi znano. Za šest mesecev dela naj bi po tedaj objavljenih informacijah odvetnika prejela kar 300.000 evrov.
Omenjeni primeri so med sindikalisti dobro znani. V javnosti je mogoče na to temo najti dve različni interpretaciji. Marsikdo špekulira, da so se nekateri najdražji svetovalci in pravniki, katerih storitve močno presegajo normalne odvetniške tarife, celo dogovorili z vodstvi za razdelitev nagrade. Medtem ko svetovalci, med njimi so tudi velika in ugledna podjetja, ki imajo milijonski promet - mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney, ki je začelo s poslovanjem v Sloveniji leta 2005, je imelo leta 2006 že 4,2 milijona evrov prometa, leta 2007 pa že 5,2 milijona -, trdijo, da podjetjem v krizi pomagajo pred zlomom. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ima o tem svojo teorijo. Pravi, da je poplava raznih svetovalcev preprosto posledica dejstva, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do velikih menedžerskih zamenjav. Novi direktorji, ki se na delovnih mestih niso takoj znašli, so pa hoteli takoj prikazati rezultate svojega poslovanja, so začeli najemati svetovalce. »Problem je v tem, da gre za velika podjetja. To niso podjetja, ki imajo 10 zaposlenih. Ta velika podjetja bi morala ustvariti svojo pravno in svetovalno službo. A ker so se ti gospodje tako hitro menjali, je to kolateralni strošek,« trdi Semolič. Dobra podjetja bi pač morala graditi svoj kader in vanj vlagati. Pravniki bi morali sodelovati pri poslu od začetka do konca. Svetovalna podjetja to situacijo zgolj izkoriščajo.
Razburkana Mura
Beti, Elan in Mura spadajo v kategorijo podjetij, kjer so lastniki iz različnih razlogov večkrat zamenjali vodstvo. Odkar je sredi leta 2007 predsednik uprave Mure Borut Meh po petih letih vodenja podjetje zapustil, ima Mura po Kumperščaku že drugega direktorja v letu in pol - Franca Hubra. Eno svetovalno pogodbo je podpisal Kumperščak, nato je naslednjo, s podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v vmesnem obdobju podpisal prokurist Henrik Peternelj.Peternelj nam je dejal, da so najeli svetovalno podjetje z mednarodnimi izkušnjami, s pomočjo katerega bodo poskušali najti notranje rezerve, znižati stroške in reorganizirati podjetje, pogodbe s prvim svetovalcem, Keršičem, pa niso uresničili, saj niso verjeli, da lahko en sam človek sanira 3500-članski kolektiv. Svetovanje deluje na podlagi brainstorminga oziroma intenzivne notranje komunikacije, tako da zaposleni v skupinah sami iščejo načine, kako varčevati. Peternelj pojasnjuje, da so svetovalci iz podjetja Prof. dr. Ferk sedaj pri »četrtem koraku od petih«, na koncu pa pričakujejo, da bo Mura s tem privarčevala do 3,5 milijona evrov. Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner naj bi prejelo, poleg določenih fiksnih plačil, tudi nagrado. »Podjetje prof. dr. Ferka bo dobilo maksimalno 5 odstotkov od odobrenih in realiziranih prihrankov skupaj s fiksnim delom. Kolikšen bo končni znesek, bo odvisno od v bilanci ugotovljenih prihrankov,« nam je odgovoril Huber. Če bo Mura na koncu res poslovala pozitivno in bo v letu dni privarčevala 3,5 milijona, bo podjetje prof. dr. Ferka torej zaslužilo do 175 tisoč evrov. Da pa je zato treba tudi odpuščati, je Huberju jasno. Pri oceni obsega poslovanja v proizvodnih družbah so namreč na podlagi podatkov prodaje izračunali povprečni 17-odstotni padec poslovanja. »Zmanj-šanje števila zaposlenih za 676 je posledica tega zmanjšanja planirane realizacije. Ali se bo to zgodilo v tej višini, ali bo odpuščenih še več, ali pa manj, bo odvisno od doseganja mesečne realizacije,« pravi Huber.
Pri tem ostaja eno vprašanje: Zakaj svetovalcev ni najel že Meh? »Če pogledate, kako je šlo Muri tedaj, ko sem jo jaz zapustil, lahko ugotovite, da ti svetovalci niso kaj posebej pripomogli,« odgovarja Meh. Edini problem, ki ga ima Mura, pravi, je, kako znižati število zaposlenih čim manj boleče za podjetje in okolje. »Ne vem, kako lahko pri tem pomagajo svetovalci,« dodaja. Razen če želi uprava - kot se tudi nemalokrat zgodi - izgovor za večje odpuščanje prevaliti drugam. Da je to pogost primer, trdi tudi Vlado Dimovski, sedaj predstojnik katedre za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, sicer pa bivši minister za delo in aktualni premierov svetovalec za energetiko. Dimovski pravi, da pogosto »podjetja najamejo svetovalce zato, da predlagajo odpuščanje, da njim samim, torej poslovodstvu, tega ni treba narediti«. Nagrade za takšno delo so lahko milijonske in znašajo nekaj odstotkov od rasti dobička, rasti delnic ali nekaj odstotkov od privarčevanega denarja.
Meh svetovalcev ni najemal. Tudi potrebe po najemu dragih pravnih strokovnjakov ni videl. Za okrog 2000 evrov na mesec so sodelovali z odvetniško pisarno Avbreht - Zajc. V lanskem letu pa naj bi Mura mariborskemu odvetniku Danielu Planinšcu za pravno svetovanje na mesec plačevala kar 8300 evrov. Z njim so sodelovali tri mesece, saj je nadzorni svet pred kratkim sklenil, da za zdaj pogodbe ne bodo podaljšali. Teorija, po kateri svetovalna podjetja začnejo izkoriščati krizo vodenja v podjetjih, se je Mehu potrdila tudi ob njegovem odhodu iz Preventa. Kot je znano, je Meh zaradi sporov med glavnima lastnikoma moral zapustiti družbo Prevent, ki se je zaradi posledic gospodarske krize za avtomobilsko industrijo ravno tako znašla v težavah. Kot je v začetku februarja sporočilo vodstvo podjetja, naj bi podjetje v tem letu zapustilo do 500 delavcev, saj bodo proizvodnjo šivanja avtomobilskih prevlek preselili na območja z nižjimi stroški dela, v Maroko, v Bosno in Hercegovino ter Moldavijo. Še preden je odšel, nam je dejal Meh, »sem se samo nasmehnil«, ko je tudi Prevent dobil ponudbo podjetja Prof. dr. Ferk.
Verujmo in svetujmo
Kaj pravzaprav svetovalna podjetja sploh ponujajo? Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner vodi seveda dr. Hans Ferk, ki je do sredine leta 2008 kot zunanji sodelavec sodeloval pri študiju MBA na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. V Muri, pojasnjuje Ferk, šteje njihova svetovalna ekipa sedem svetovalcev, ki so najmanj en dan na teden v podjetju, preostali dnevi pa naj bi bili namenjeni »obdelavi in analizi pridobljenih podatkov in optimizaciji ukrepov«. Izvedba celotnega projekta v podjetjih traja povprečno leto in pol. Ponosni so na uspeh v Skupini Sava, v Trimu, Premogovniku Velenje ali pri prestrukturiranju Litostroja EI. Leta 2003 so pogodbo sklenili z Acronijem. Podobno kot pri Muri so obljubljali tri milijone evrov prihrankov brez zmanjšanja delovnih mest. Jim je uspelo? Glavni direktor Acronija Slavko Kanalc nam je odgovoril, da je zaradi neprestanega zniževanja stroškov skozi leta težko »locirati posamezne prihranke na določene ukrepe«.Kakovost nasvetov je seveda težko ovrednotiti, še posebej, ker podjetja analize in izdelke, ki so jih naročili, skrbno skrivajo. Poleg podjetij, ki jim svetuje Prof. dr. Ferk & Partner, pa so metodo »dr. Hansa Ferka« sedaj uporabile tudi nekatere občine. Podjetje namreč za potrebe javne uprave in samouprave ponuja t. i. produkt VIS ali »Vizija in Strategija Občine«. Kot so nam pojasnili v občini Dravograd, jih je raziskava stala več kot 25 tisoč evrov (brez DDV), enako vizijo, ki naj bi ponudila pogled vnaprej za 25 let, so kupile še občine Lenart, Laško, Kungota, Dravograd, Sv. Ana in Velenje. Ti izdelki pa so javno objavljeni. V resnici gre za statistično temeljito obdelane ankete med občani. Zanimivo je, da so si tako izdelane vizije precej podobne. Občino Velenje naj bi denimo čez 25 let odlikovalo »razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti,« in »privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti«. Občino Dravograd pa »razvito gospodarstvo« ter »visoka kakovost življenja zlasti v okoljskem in bivalnem pogledu, ki jo bosta odlikovali vrednota medsebojnega spoštovanja«. Jasno, obe občini bosta razvijali tudi okoljsko in energetsko prijazne tehnologije. Župani so doslej za te raziskave, če vsaka stane 25 tisoč evrov, podjetju plačali že več kot 100 tisoč evrov (plus DDV).
Seveda pa odgovornost ali celo krivdo za najem podjetniških svetovalcev nosijo lastniki. V primeru Mure ali Elana leži ta na plečih obeh paradržavnih skladov, Kada in Soda. Lahko se spomnimo, kaj je konec minulega leta sklenila Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Sporočili so, da je tudi cerkev zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije Anton Stres je poudaril, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. In ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, so vse politične, gospodarske in finančne institucije pozvali h krepitvi mehanizmov solidarnosti. Le to lahko na koncu delavce reši. S tem se lahko samo strinjamo. Dodajmo še, da je večinska lastnica družbe Beti prek svojih holdingov mariborska nadškofija, manjši neposredni delež pa ima v Beti tudi metliška župnija.
Članek povzet po Mladini.
torek, 3. marec 2009
Vedno več indicev o povezanem delovanju Skimarjevih zaslužkarjev
Skimarjevi zaslužkarji skupaj tudi v savinjskem podjetniškem inkubatorju
Ljubljana - Posamezniki, ki so imeli prek odvetniških in svetovalnih storitev pri izčrpavanju Skimarja v minulem letu najpomembnejšo vlogo, sodelujejo tudi pri drugih projektih, kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.Bivši vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar, celjski odvetnik Rajko Vrečar, ki je skupaj z Danielom Planinščcem v Skimarju lani zaslužil okoli 800.000 evrov, samostojni podjetnik Drago Keršič, ki mu je Skimar za svetovalne storitve lani plačal 150.000 evrov, in Tomaž Toplak, lani odstavljeni predsednik uprave Kada, največjega lastnika Skimarja, namreč tako ali drugače sodelujejo tudi v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Savinjske regije (MPI).
Razen tega, da se Štrlekar pojavlja v vlogi zunanjega svetovalca omenjenega inkubatorja, je tudi član nadzornega sveta Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje, ki je lastnik MPI. Medtem ko je Keršič, za katerega je širša javnost izvedela na podlagi visokih računov za svetovalne storitve, ki jih je izstavljal Skimarju, v MPI delno zaposlen kot strokovni sodelavec na projektih, se Vrečar pojavlja kot zunanji sodelavec za pravno svetovanje. Pomembno vlogo pri MPI ima tudi gospodarsko združenje podjetnikov malih in srednje velikih podjetij SME Union Slovenija, ki mu predseduje Toplak. Združenje namreč podjetjem v inkubatorju svetuje in za njih izvaja podjetniške delavnice.
Kot je znano, je Štrlekar konec leta 2007 najprej postal član Skimarjevega nadzornega sveta, po zamenjavi uprave lansko pomlad pa vršilec dolžnosti predsednika uprave. Kot vse kaže, pa je Štrlekar do najpomembnejših funkcij v Skimarju prišel po Toplakovem posredovanju. Prav pod Štrlekarjevo taktirko je Skimar z Vrečarjem in Planinšcem, ki z MPI sicer nima nobene povezave, sklenil pogodbi za odvetniške storitve.
Poleg omenjenih pogodb je Skimar lani sklenil svetovalno pogodbo še s Keršičem - slednji je upravi pomagal pri reorganizaciji Skimarja, za katero je bila sicer zadolžena prav uprava. Keršič je sicer po prvotnem predlogu želel zaslužiti 1,5 milijona evrov, vendar je od tega zneska prejel "le" desetino. Ob tem je ostala odprta možnost, da prejme dodatno še 250.000 evrov, in sicer v primeru, da bi Skimar predlagane ukrepe uresničeval.
V času, ko je bil Toplak še predsednik Kadove uprave, pa je Keršič sodeloval tudi s Kadom. Čeprav Kad zaposluje več deset ekonomskih in pravnih strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo in magisteriji znanosti, je Keršiču za pripravo analize ter definiranje ključnih področij izboljšanja poslovanja na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena konec leta 2007, plačal 47.400 evrov. Pod Toplakovim vodenjem sta v Kadu izdatno zaslužila tudi Vrečar in Planinšec, pri čemer višina zneska ni znana.
V MPI včeraj niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali sodelujejo z zgoraj omenjenimi osebami in kakšna je konkretno Keršičeva funkcija v MPI. "Lahko pa vam pojasnimo, da smo angažirali večje število svetovalcev za program podjetniškega inkubatorja in univerzitetnega inkubatorja. Ti niso samim sebi namen, temveč so servis podjetjem in podjetniškim skupinam." V MPI prav tako niso razkrili, koliko je znašala v lanskem in predlanskem letu vrednost poslov med MPI in SME Union, češ da so to informacije, ki jih nobena zasebna institucija ne posreduje javnosti. Ob tem velja spomniti, da je RRA Celje, ki je lastnica MPI, v večinski lasti občin in javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Dnevniku.
sreda, 18. februar 2009
Novinarka demantirala vodstvo Beti
Povzetek po RTV Slovenija.
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Svetovalca imajo v podjetju od leta 2006. Prek podjetja dr. Ferk in partnerji so tisto leto svetovalcu Dragu Keršiču nakazali več kot 22 milijonov takratnih tolarjev oziroma nekaj več kot 95.000 evrov. Keršič je proti koncu leta 2006 z Beti sklenil samostojno pogodbo. Beti Holding mu je tako istega leta plačala še dobra dva milijona šeststo tisoč tolarjev oziroma 11.000 evrov, poroča TV Slovenija. Keršič pa je prav tisti svetovalec, ki je za visok honorar, šlo naj bi za 150.000 evrov, izdelal program reorganizacije Skimarja.
Beti je svetovalca dobila, potem ko se je z mesta predsednika uprave poslovil zadnji belokranjski direktor. Leta 2006, ko so najeli svetovalca za družbo Moda, je družbo vodil Aleš Krumperščak, ki je bil nekaj časa tudi direktor Mure.
Na čelu Beti je od leta 2005 Roberto Kocman, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da je družba brez nadzornega sveta, usodo zaposlenih pa krojijo Krekova družba in trije posamezniki, ki vodijo družbo. Lani, ko so razglasili likvidacijo Beti Mode, so se nagradili za uspešnost, delo pa je medtem izgubilo 50 šivilj. Prihodnji teden naj bi odločbe o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk.
A. M.
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Gre za svetovalca, ki je pripravil tudi program reorganizacije Skimarja
Gospodarstvo, 13. februar 2009 17:23
Metlika - MMC RTV SLO
Metliška Beti naj bi lani po besedah vodstva svetovalcu plačala 17.000 evrov, dokumenti pa dokazujejo, da je bilo denarja veliko več, leta 2006 več kot 100.000 evrov.Metlika - MMC RTV SLO
Svetovalca imajo v podjetju od leta 2006. Prek podjetja dr. Ferk in partnerji so tisto leto svetovalcu Dragu Keršiču nakazali več kot 22 milijonov takratnih tolarjev oziroma nekaj več kot 95.000 evrov. Keršič je proti koncu leta 2006 z Beti sklenil samostojno pogodbo. Beti Holding mu je tako istega leta plačala še dobra dva milijona šeststo tisoč tolarjev oziroma 11.000 evrov, poroča TV Slovenija. Keršič pa je prav tisti svetovalec, ki je za visok honorar, šlo naj bi za 150.000 evrov, izdelal program reorganizacije Skimarja.
Beti je svetovalca dobila, potem ko se je z mesta predsednika uprave poslovil zadnji belokranjski direktor. Leta 2006, ko so najeli svetovalca za družbo Moda, je družbo vodil Aleš Krumperščak, ki je bil nekaj časa tudi direktor Mure.
Na čelu Beti je od leta 2005 Roberto Kocman, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da je družba brez nadzornega sveta, usodo zaposlenih pa krojijo Krekova družba in trije posamezniki, ki vodijo družbo. Lani, ko so razglasili likvidacijo Beti Mode, so se nagradili za uspešnost, delo pa je medtem izgubilo 50 šivilj. Prihodnji teden naj bi odločbe o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk.
A. M.
Keršič svetoval v Skimarju, Beti in Muri – delavci na ceste, ampak važen je zaslužek
Vodilni v metliški Beti, ki so pred kratkim likvidirali eno od 12. hčerinskih družb Beti Moda, ne delajo v dobro podjetja, ampak samih sebe. Na to naj bi kazalo predvsem sodelovanje s podjetjem LM Kocman, vprašljivo pa naj bi bilo tudi svetovanje Draga Keršiča in najemanje prostorov v Ljubljani.
Holding Beti posluje s podjetjem LM Kocman, katerega lastnik je vodja Betinega upravnega odbora Roberto Kocman, prokurist pa njegov brat Teodor Kocman. Poleg tega že leta mastno plačujejo podjetnika Draga Keršiča, znanega iz svetovalne afere Skimar, in to povsem brez učinka. In še - Beti je najprej prodala vse nepremičnine v Ljubljani, zdaj pa najema pisarne na Parmovi. Vir.
Keršič je svetoval in po nekaterih podatkih pridobil 300.000 evrov le v enem letu v Beti. V Skimarju je izstavil račun za 1,5 milijonov evrov. Koliko je zahteval v Muri, ne vemo. Sumljivi posli, katerih rezultat so množična odpuščanja delavcev (očitno uspešni niso bili, ali pa je to šteti za uspeh!?), programi, ki izgledajo bolj kot izčrpavanja podjetij, imajo iste protagoniste.
Beti, Mura in Keršič imajo še nekaj skupnega. 2007 je na čelo Mure prišel Aleš Kumperščak. Prišel je naravnost iz Beti, Kumperščak je po izobrazbi matematik, po tem zapisu sodeč pa je v sorodniški povezavi s Keršičem!
39-letni Kumperščak je sicer doma iz Maribora in že več let dela v tekstilni industriji. Nazadnje je bil direktor podjetja Beti moda. Preostali člani nove uprave so Milan Moerec (proizvodna kooperacija), Marinka Glavač (finance in ekonomika) in Cvetka Peršak (delavska direktorica, ki pokriva tudi področje notranje kontrole in družbenega standarda). Vir.
Nič kaj lepih spominov na Aleša Kumperščaka nimajo niti Zagorjani. Bil je namreč direktor tovarne za proizvodnjo zaščitnih oblačil Deloza. V treh letih jo je spravil v stečaj, na cesti je ostala stotnija delavcev, neznano kam pa je poniknilo 170.000 evrov, ki jih je tamkajšnja občina plačala za nakup Delozine poslovne zgradbe. Kumperščak je obljubil, da bo šel denar za odpravnine delavcem, ker pa se to ni zgodilo, je moral župan Matjaž Švagan priznati, da takšne zaušnice, kot jim jo je prisolila Deloza, občina še ni dobila. Do leta 2006, ko je Kumperščak postal direktor družbe Beti Moda, mu je uspelo ustanoviti družbo Deloza trgovina (med solastniki sta bila tudi on in predsednica nadzornega sveta Deloze Sonja Lukšič). Ta je prevzela posle propadle matere in jo spomladi leta 2006 z Delozino blagovno znamko vred za pičlih 19.000 evrov prodala celjskemu podjetju Vrvica, v katerem naj bi bil tihi družbenik. Kumperščakova direktorska kariera pa se je po belokranjski epizodi nadaljevala v Muri. Vir
Kdo je pravzaprav glavni lastniški igralec in kdo ima za koga parkirane Murine delnice? Je to NFD Stanislava Valanta, njegov je predsednik nadzornikov v Muri Roman Ambrož, ali pa Zvon Dva, ki ga lastniško obvladuje Katoliška cerkev, v nadzornem svetu pa je njegov predstavnik Žarko Krajnik, ki je Kumperščaka v Muro pripeljal iz metliške Beti? Mura sicer ni družba T-2, ki bi jo bilo treba prodati zaradi pornografskih vsebin, je pa z njenim obstojem, kot že rečeno, povezana usoda več kot 25.000 Pomurcev.
Sicer pa je Kumperščak v skrbi za zdravje zaposlenih prepovedal kajenje znotraj Murine ograje, kadilcem pa ponudil pomoč pri odvajanju. Menda se je pet delavcev odločilo in sprejelo ponudbo. Medtem pa je spisala odpoved tudi odgovorna oseba za varnost v podjetju. Seznam tistih, ki so odšli po svoji ali Kumperščakovi volji, je torej čedalje daljši in daljši. Vir.
Holding Beti posluje s podjetjem LM Kocman, katerega lastnik je vodja Betinega upravnega odbora Roberto Kocman, prokurist pa njegov brat Teodor Kocman. Poleg tega že leta mastno plačujejo podjetnika Draga Keršiča, znanega iz svetovalne afere Skimar, in to povsem brez učinka. In še - Beti je najprej prodala vse nepremičnine v Ljubljani, zdaj pa najema pisarne na Parmovi. Vir.
Keršič je svetoval in po nekaterih podatkih pridobil 300.000 evrov le v enem letu v Beti. V Skimarju je izstavil račun za 1,5 milijonov evrov. Koliko je zahteval v Muri, ne vemo. Sumljivi posli, katerih rezultat so množična odpuščanja delavcev (očitno uspešni niso bili, ali pa je to šteti za uspeh!?), programi, ki izgledajo bolj kot izčrpavanja podjetij, imajo iste protagoniste.
Beti, Mura in Keršič imajo še nekaj skupnega. 2007 je na čelo Mure prišel Aleš Kumperščak. Prišel je naravnost iz Beti, Kumperščak je po izobrazbi matematik, po tem zapisu sodeč pa je v sorodniški povezavi s Keršičem!
39-letni Kumperščak je sicer doma iz Maribora in že več let dela v tekstilni industriji. Nazadnje je bil direktor podjetja Beti moda. Preostali člani nove uprave so Milan Moerec (proizvodna kooperacija), Marinka Glavač (finance in ekonomika) in Cvetka Peršak (delavska direktorica, ki pokriva tudi področje notranje kontrole in družbenega standarda). Vir.
Nič kaj lepih spominov na Aleša Kumperščaka nimajo niti Zagorjani. Bil je namreč direktor tovarne za proizvodnjo zaščitnih oblačil Deloza. V treh letih jo je spravil v stečaj, na cesti je ostala stotnija delavcev, neznano kam pa je poniknilo 170.000 evrov, ki jih je tamkajšnja občina plačala za nakup Delozine poslovne zgradbe. Kumperščak je obljubil, da bo šel denar za odpravnine delavcem, ker pa se to ni zgodilo, je moral župan Matjaž Švagan priznati, da takšne zaušnice, kot jim jo je prisolila Deloza, občina še ni dobila. Do leta 2006, ko je Kumperščak postal direktor družbe Beti Moda, mu je uspelo ustanoviti družbo Deloza trgovina (med solastniki sta bila tudi on in predsednica nadzornega sveta Deloze Sonja Lukšič). Ta je prevzela posle propadle matere in jo spomladi leta 2006 z Delozino blagovno znamko vred za pičlih 19.000 evrov prodala celjskemu podjetju Vrvica, v katerem naj bi bil tihi družbenik. Kumperščakova direktorska kariera pa se je po belokranjski epizodi nadaljevala v Muri. Vir
Kdo je pravzaprav glavni lastniški igralec in kdo ima za koga parkirane Murine delnice? Je to NFD Stanislava Valanta, njegov je predsednik nadzornikov v Muri Roman Ambrož, ali pa Zvon Dva, ki ga lastniško obvladuje Katoliška cerkev, v nadzornem svetu pa je njegov predstavnik Žarko Krajnik, ki je Kumperščaka v Muro pripeljal iz metliške Beti? Mura sicer ni družba T-2, ki bi jo bilo treba prodati zaradi pornografskih vsebin, je pa z njenim obstojem, kot že rečeno, povezana usoda več kot 25.000 Pomurcev.
Sicer pa je Kumperščak v skrbi za zdravje zaposlenih prepovedal kajenje znotraj Murine ograje, kadilcem pa ponudil pomoč pri odvajanju. Menda se je pet delavcev odločilo in sprejelo ponudbo. Medtem pa je spisala odpoved tudi odgovorna oseba za varnost v podjetju. Seznam tistih, ki so odšli po svoji ali Kumperščakovi volji, je torej čedalje daljši in daljši. Vir.
Drago Keršič za program odpuščanja delavk prejel bajnih 300.000 evrov?
Kdo je Drago Keršič (FOKUS MC)? V Skimarju je želel pokasirati 1,5 milijona evrov. No, dobil je rahlo manj. Kdo bo raziskal, kaj je počel v Muri? Kdo bo raziskal, kaj je počel v Beti? Kdo si je delil denar?
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
To piše Uroš Praš v današnjih Slovenskih novicah (14. 2. 2009).
Vendar je včerajšnjem Dnevniku na RTV Slovenija (13. 2. 2009) je novinarka Petra Držaj grdo demantirala Roberta Kocmana, predsednika urpave Beti. Po njenih dokumentih, ki jih je pokazala, je v letu 2006 Keršič prejel več kot bajnih 100.000 evrov nagrad! So si takšne zneske v upravi razdelili z njim ali so mu v nezavidljivih situaciji res plačali toliko le zato, da bi jim povedal, da odopustijo čim več delavk? Kakšno »svetovanje« pa je to?
Celoten članek iz Slovenskih novic (14. 2. 2009):
Metlika v komi umira na obroke
V metliški Beti na veliko odpuščajo, podjetje pa naj bi zunanjemu svetovalcu plačevalo bajne vsote — A govorice, da je Drago Keršič, tudi svetovalec begunjskega Skimarja, za nekaj let menda prejel 300.000 evrov, je predsednik upravnega odbora Beti Robert Kocman označil za bolj rumene od limon — Ni pa mogel zanikati podatka, da bodo v ponedeljek odpustili še 25 šivilj — Spodnjice, kopalke in druge izdelke za podjetje zdaj šiva poceni delovna sila na vzhodu, vendar precej manj kakovostno, trdijo Belokranjke
Metlika, 13. februarja
V belokranjskem mestu ob meji s Hrvaško vlada prav moreče razpoloženje. Ko smo se na ulicah Metlike pogovarjali z ljudmi, smo izvedeli, da tu skoraj ni družine, ki ne bi bila povezana s tovarno. Za zdaj še zaposlene delavke niso hotele dajati izjav, ker se bojijo, da bi ostale brez službe.
Potem ko so 15. januarja odpustili 50 šivilj, jih bo v ponedeljek dopoldne prejelo knjižice še 25. Tako bo od nekdanjih 2200 delavk, ki so bile v tekstilni tovarni Beti zaposlene v najboljših časih, le še približno 400 zaposlenih, med njimi samo tri šivilje, pa še te ne vedo, kaj bo z njimi.
Razočarane šivilje
Srečali smo delavko, ki je službo izgubila v prvem valu odpuščanj. Po 28 letih, ki jih je pustila v Beti, pravi, da bi rada slišala bolj vesele novice o tovarni. Spet druga, ki je tam delala 30 let, je razočarana nad tem, kar počnejo. Upala je, da bo tam dočakala pokoj. Iz hiše prinese izdelek te tovarne, na katerem piše proizvedeno v Turčiji. Ob tipanju in preverjanju spodnjic je zgrožena nad kakovostjo. Priznava, da so tudi njim kdaj vrnili kak izdelek, ampak tako slabo, kot delajo v tujini, same niso nikdar. Med drugim nam razkrije, da sindikat ni imel vpogleda v načrte vodstva. Še tiste informacije, ki so jih posredovali, so bile po diktatu vodilnih. Šivilje so bile vedno zadnje, ki so izvedele, kaj se dogaja v podjetju. Zato ni čudno, da ne zaupajo več sindikalnemu zastopniku Slavku Majzlju. Ko nam ga je končno uspelo priklicati, nas je odpravil z besedami: »Z vodstvom imamo dogovor, da do torka ne dajemo nobenih izjav.« Takrat bodo imeli sestanek o trenutnih razmerah in skrajšanem delovnem času.
Bolj rumeno od limone
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
Tovarna Beti je bila konec 90. let prejšnjega stoletja celo v boljšem položaju kot Lisca. Zgrešene poteze vodstva so jih pripeljale na dno. Med ljudmi vlada prepričanje, da bi lahko normalno delalo najmanj 100 šivilj, saj bi se delo zanje zagotovo našlo. Beti počasi izginja s polic v trgovinah, pojavljalo pa se izdelki, katerih zastopnik je podjetje Roberta Kocmana, sicer predsednika upravnega odbora Beti.
Ob domnevnih astronomskih zneskih za svetovalca Keršiča smo seveda povprašali tudi Kocmana. Takoj nam je povedal, da imamo veliko srečo, saj na novinarska vprašanja odgovarja le pisno, a je za nas naredil izjemo. O višini nagrade se je le nasmejal in dejal, da je novica, ki jo je objavila javna televizija, bolj rumena od limone. Vsota, ki naj bi jo prejel likvidacijski svetovalec Keršič, je po njegovih besedah krepko manjša, in sicer za lani 17.750 evrov, skupaj z DDV in potnimi stroški. S tem so plačali tisto, kar so potrebovali in česar niso mogli postoriti s svojimi kadri.
Kocman je še razložil, da so se odpovedali modnemu oddelku, ker doživlja polom, omenil je tudi previsoko ceno dela. In to podkrepil z izjavo, da linijskih šivilj ne bo več. Postregel nam je s primerjavo: cena minute šivanja v Sloveniji je menda 25 centov, na Hrvaškem 15, v Bosni pa 7. Govorice, ki krožijo po mestu, da so on, izvršna direktorica Darja Stvarnik in Žarko Krajnik delni lastniki Beti, zavrača. Kategorično zavrača tudi druga namigovanja, da njegovo družinsko podjetje, katerega solastnik je, spodriva blagovno znamko Beti. Kocman zastopa znamko Cottonella in ta njegov postranski posel nima nobene povezave z Beti, trdi predsednik upravnega odbora. Omenil je še predlog, ki so ga dali na občino, in sicer za spremembo namembnosti tovarniškega zemljišča, a ga je občinski svet zavrnil.
Špekulacije z zemljišči
O Kocmanovem predlogu za spremembo namembnosti zemljišča metliška županja Renata Brunskole meni, da so bile v ozadju špekulacije. Zavrnili so ga, ker je občinski odbor za gospodarstvo ocenil, da vse skupaj smrdi po poceni odprodaji. Na tovarniškem zemljišču so hoteli graditi nov dom počitka, 30 do 40 stanovanjskih hiš in varovana stanovanja, a niti finančnega načrta niso imeli, poudari županja. Kocman odgovarja, da so hoteli najprej spremembo namembnosti zemljišča, šele nato bi iskali finančne vire.
Brunskoletova Kocmana nima najbolj v čislih, saj je vodstvo podjetja ni nikdar obvestilo o njihovih načrtih s tovarno. Spomni se tudi lanskega poletja, ko jo je sindikalni zastopnik Majzelj opozoril, da se nekaj pripravlja. Nato jo je 10. novembra klical Kocman, češ da bi se rad pogovoril z njo. Istega dne je v časopisu prebrala novico o likvidaciji Beti Mode.
Uroš Praš
Naročite se na:
Objave (Atom)