Kaj počnejo vsemogočni svetovalci v Sloveniji

Borut Mekina podpisuje srhljiv članek o tem, kako so si svetovalske mreže v Sloveniji spletle obsežne gnusne lovke po podjetjih, ki hirajo. V tuji nesreči se najdejo taki, ki vidijo svojo zlato priložnost, ampak le za svoj žep. V razpredeni mreži nastopajo zanimivi ljudje, ki jih tam ne bi pričakovali. Kaj za vraga v svetovalnih vodah počne razvpiti odvetnik obtožencev hudih kaznivih dejanj, Danijel Planinšec? S čim si je zaslužil svoj strokovni renome? In kdo, pri hudiču, je samostojni podjetnik Drago Keršič? Zakaj se Borut Meh samo nasmehne, ko sliši za podjetje »Ferk & Partner«?
Ni mi dalo miru, zato sem poskušal pobrskati, kaj počne mladi podjetnik, ker mu je v članku odmerjenega precej prostora. Po pravici. Drago Keršič nastopa kot svetovalec kar povsod, v Skimarju, Beti, Muri in KAD-u ... in še kje. Po zapisu v Dnevniku je od Skimarja zahteval pogodbo v višini 1,5 milijona evrov! Možak je pač skromen. Po nekaj čudenja je uspel ponudbo znižati in na koncu je pristal celo na bistveno manjše plačilo. Mar kdo res naivno misli, da je Skimar v njem videl odličnega strokovnjaka, ki mu je treba plačati takšne denarce? Ne, bolj verjetni so drugi scenariji. Po kazanju dokumentacije na nacionalni televiziji je le iz metliške Beti v letu 2006 prejel okoli 100.000 evrov. Spet skromen znesek. Nekaj podobnega v Muri. Njegovo »nepotrebno« svetovanje KAD-u bolj kaže na prijateljske povezave kot na kaj drugega. Novinar bi se moral vprašati, ali so to realne cifre, ki jih prejemajo svetovalci? Kako se do njih pride? So vsote izplačane po učinku njihovih projektov ali brez njih? In zakaj so tako nerazumno visoke, in to v firmah, ki životarijo?
Sum je lahko opravičeno le eden, da so številke dogovorjene in posli tudi. Mogoče se le išče izvajalec za primeren znesek v vnaprej pripravljenem scenariju. Ve se, kako je treba to storiti po domače. Sistemi izčrpavanja podjetij imajo svoje prepoznavne mehanizme in treba jih je raziskati ter obelodaniti. Je to posel za organe odkrivanja in protikorupcijsko komisijo? Seveda je! Novinar bi lahko raziskal, zakaj da so v državnem KADu najeli novega svetovalca, če pa so imeli svoje? Nakazuje se povezava med Toplakom in Keršičem. In drugič, kako to, da se Toplak pojavlja kot paralastnik tudi v Skimarju oziroma v Elanu, kjer je še en kader iz vrha SDS, dr. Gregor Gomišček vodil nadzorni svet? Kakšno vlogo ima pri hiranju Skimarja v tistem času vodilna Janševa SDS?
Da nek slabo znan svetovalec v eni osebi, brez zaposlenih, doma iz Slovenske Bistrice, svetuje polovici najboljših slovenskih firm, s tem postane manjše naključje. Politični botri ali kakšni drugi so morali opraviti svoj delež. Bo kdo preveril njegove bilance? Pustimo tudi ob strani, kako so »svetovalci za odpuščanje«, kot duhovito pravi naslovnica Mladine, krvosesno razpoloženi, brez moralnega občutka za usode delavk, delavcev in njihovih družin. V nebo vpijoč razkorak si v teh težkih časih z lahkoto zapomnimo, osebne grabežljive koristi prvih in lakota in nemoč drugih se dopolnjujeta kot v kaki socialni drami. Če kdo, potem bi morali odpuščene delavke in delavci skupaj s svojimi družinami vložiti ovadbe proti svojim upravam zaradi sklepanja škodljivih svetovalnih pogodb. To bi lahko storili sindikati v teh podjetjih.
Tednik Mladina je pred meseci zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu je očital, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj. S tem je RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot izziv časopisu ponujam v razmislek ponovitev enakega, takrat zelo odmevnega dejanja. Zakaj Mladina ne vloži ovadbe proti tistim, ki so sklepali škodljive pogodbe s »svetovalci«, zaradi katerih počasi štejemo odpuščene delavce v tisočih? Pred tem pa še dodatno razišče, kako so ti dogovori tekli?

Tomaž H. Hojnik, Celje

Povzeto po Mladini.