Povzeto po Delu (9.1.2009).
Elanova odvetnika bogato nagrajena tudi v Iskraemecu
V obeh primerih je oziroma je bila lastnica država – Nekdanji predsednik uprave Iskraemeca Šteharnik trdi, da je nasprotoval podpisu pogodbe z odvetnikoma
Ljubljana – Po izbruhu svetovalske afere v Skimarju se je pokazalo, da so se ista odvetniška imena pojavljala tudi v drugih podjetjih, kjer je oziroma je bila lastnica država. Mednje spada tudi kranjski Iskraemeco, ki je po Delu dosegljivih podatkih odvetnikoma Danielu Planinšcu in Rajku Vrečerju v letih 2006–2007 za njune svetovalne storitve plačal okrog 300.000 evrov. Janko Šteharnik, ki je pred kratkim odstopil z mesta predsednika uprave kranjske tovarne števcev, trdi, da je svetovalno pogodbo z obema zunanjima svetovalcema podpisal po priporočilih takratnih lastnikov, predvsem Kapitalske družbe, za katero sta oba odvetnika opravljala tudi zunanje svetovalne storitve, so včeraj potrdili na Kadu.
V Iskraemecu, ki je od novembra lani v lasti egiptovskega podjetja El Sewedy Cables, so v četrtek potrdili, da sta odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečer v celotnem obdobju sodelovanja za svoje storitve dobila okrog 300.000 evrov. »Na željo Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe sta opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca za šest mesecev in druge pravne storitve,« so sporočili iz kranjske tovarne števcev.
Po Delu dosegljivih informacijah je Iskraemeco s Planinšcem in Vrečerjem konec leta 2006 sklenil polletno pogodbo za skrbni pravni pregled, po njenem izteku pa je bila s Planinšcem sklenjena nova pogodba za pravno svetovanje. Pogodbo z omenjenima odvetnikoma je podpisal Janko Šteharnik, ki je konec decembra lani odstopil z mesta izvršnega direktorja Iskraemeca, pred prodajo Egipčanom pa je bil predsednik uprave kranjske tovarne števcev.
»Z obema odvetnikoma smo podpisali pogodbo za eno leto za pavšal 10.000 evrov na mesec. Z Vrečerjem smo pozneje pogodbo razdrli, s Planinšcem pa smo jo podaljšali še za nekaj mesecev,« je pojasnil.
O tem, kdo je zahteval podpis pogodbe s Planinšcem in Vrečerjem, je Šteharnik včeraj pojasnil: »Za njiju se nisem odločil sam. Oba lastnika, predvsem Kad, saj sta odvetnika delala tudi v okviru Kada, sta zahtevala natančen pravni pregled Iskraemeca in sta ob tem priporočila predvsem Planinšca in Vrečerja.«
So bili delničarji enakopravno obravnavani?
Če sta skrbni pravni pregled zahtevala nekdanja lastnika Iskraemeca, kot trdi Šteharnik, se ob tem zastavlja več vprašanj. Med drugim, zakaj je storitev pravnega pregleda plačal Iskraemeco, in ne oba lastnika? Drugič, zakaj je Šteharnik privolil v plačilo pravnega pregleda, pa tudi, kdo vse je bil seznanjen z rezultati pravnega pregleda, saj je imel Iskraemeco v tistem času več kot 200 delničarjev?
»Oba lastnika sta dobivala poročila, saj je bil na sejah nadzornega sveta prisoten tudi odvetnik Planinšec,« je pojasnil Šteharnik.
Marko Pogačnik, direktor Soda, ki je bil v času vlade Janeza Janše tudi predsednik nadzornega sveta kranjske tovarne števcev, to odločno zanika: »Kad in Sod nikoli nista zahtevala niti celovitega pravnega pregleda niti celovitega skrbnega pregleda in tudi ne razpolagata s poročili o tem. Omenjena odvetnika za Slovensko odškodninsko družbo v povezavi z Iskraemecom nista izvajala nobenih storitev.«
Šteharnik trdi tudi, da je podpisu pogodbe nasprotoval. »Če lastnik nadzoruje položaj v podjetju, tega načeloma ne bi smel plačevati z denarjem podjetja. Osebno sem nasprotoval sklenitvi pogodbe z odvetnikoma, saj sem želel sestaviti svojo ekipo in sem se zato tudi sprl z lastniki, ponudil sem svoj odstop. Vendar bi rad povedal tudi, da je Planinšec svoje delo opravil korektno in v interesu podjetja,« je dejal Šteharnik.
Po njegovem mnenju je že ureditev razmerij z nekdanjim svetovalcem Iskraemeca Urošem Koržetom upravičila vse odvetniške stroške za Planinšca in Vrečerja, sporno pa se mu zdi, da so pravni pregled opravili šele po opravljeni dokapitalizaciji Iskraemeca. »Pravilneje bi bilo, da bi to naredila, preden sta dokapitalizirala podjetje,« med drugim trdi Šteharnik.
Kad in Sod sta dokapitalizirala Iskraemeco konec oktobra 2006, pravni pregled pa je bil po Delu dosegljivih podatkih opravljen šele leta 2007. Po naših informacijah je bil Planinšec prisoten samo na eni seji NS kranjske tovarne števcev, na kateri je ustno predstavil mnenje o odgovornosti nekdanje uprave (pred imenovanjem Šteharnika, op. p.). Po dosegljivih informacijah nadzorniki tudi niso odločali o tem, ali se seje udeležujeta oba omenjena odvetnika.
Svetovanje tudi Muri in Palomi
Ob tem Iskraemeco še zdaleč ni edino državno podjetje, v katerem sta zunanje svetovalne storitve opravljala odvetnika Planinšec in Vrečer. Kot je znano, sta oba odvetnika opravljala svetovalne storitve za begunjski Elan, Planinšec je bil tudi odvetnik murskosoboške Mure (v njem Kad sicer ni lastnik od leta 2000, op. p.), še vedno je odvetnik Palome. V Delu smo že poročali, da je Planinšec za tri mesece svetovanja v Muri lani prejel skupaj nekoliko manj kot 25.000 evrov oziroma več kot 8300 evrov za vsak mesec svetovanja. Koliko sta Planinšec in Vrečer dobila za svetovanje Elanu, javnosti natančno ni bilo pojasnjeno, sta pa oba zavrnila namigovanja o vrtoglavih zneskih, ki naj bi jih prejela za svoje delo.
»Posameznih poslovnih odločitev gospoda Šteharnika ne morem komentirati, kolikor pa vem, se je pogovarjal z različnimi odvetniki. Če se prav spomnim, z različnimi odvetniškimi pisarnami iz Ljubljane, vendar se je vodstvo samo odločilo, s kom bo delalo, kar je glede na zakon o gospodarskih družbah tudi edina mogoča pot,« se je včeraj odzval zdaj že nekdanji predsednik uprave Kada Tomaž Toplak.
Toplak se včeraj ni mogel spomniti, ali je bil seznanjen z rezultati pravnega pregleda kranjske tovarne števcev, pojasnil pa je, da ni bil prisoten na sejah nadzornega sveta, saj ni bil njegov član. Potrdil je tudi, da je v preteklosti posloval z Vrečerjem.
Kot kažejo podatki iz sodnega registra, sta Toplak in Vrečer aprila 2003 ustanovila zavod za raziskave v gospodarstvu Evropski Gospodarski institut. »To ni podjetje, ampak zavod, ki se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo, kar pomeni, da ne deluje po principih gospodarskih družb, torej ne ustvarja dobička, saj ustvarjene dohodke usmerja v razvoj dejavnosti,« je včeraj med drugim dejal Vrečer. Toplak je iz zavoda izstopil januarja 2005, Vrečer pa septembra 2006. Hkrati je Rajko Vrečer brat direktorja pravne službe na Kadu Janeza Vrečerja.
Z vprašanjem, kako je mogoče, da se predvsem v podjetjih, v katerih je oziroma je bil solastnik Kad, pojavljajo ista odvetniška imena in ali je to naključje, smo se včeraj obrnili tudi na Gregorja Gomiška, ki je bil v času vlade Janeza Janše predsednik skupščine Kada, vendar našega vprašanja ni želel komentirati. »Kot predsednik skupščine Kada to težko komentiram, skupščina s tem ni imela nič,« je vprašanje zavrnil Gomišček.
Poudaril je, da je izbor odvetnikov v pristojnosti uprav, »edino, kar si lahko predstavljam, je, da je šlo za faktor zaupanja«. Gomišček prav tako ni želel komentirati vprašanja, kaj meni o vrtoglavih zneskih za odvetniške storitve v posameznih podjetjih. »To je treba vprašati na Kadu,« je dejal. Daniel Planinšec za naša vprašanja ni bil dosegljiv.
Vanja Tekavec
