V Elanu Drago Keršič pobasal 160.000 evrov v nekaj mesecih
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča (FOKUS MC), ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Članek v Dnevniku.
sobota, 5. december 2009
Ferko zavlačuje, čeprav revizijska hiša predlaga tožbe
Ferko in nadzorniki zavlačujejo z ukrepi
Družba Pricewaterhouse Coopers je na podlagi izsledkov izredne revizije predsedniku uprave Elana skupine Robertu Ferku priporočila, naj glede izsledkov posebne revizije poišče pravni nasvet, ki bi lahko pripeljal do pravnega pregona odgovornih oseb. Čeprav je bilo izredno revizijsko poročilo končano že junija, Ferko do danes še ni izbral odvetniške pisarne, ki bi preverila vložitev odškodninskih tožb. "O izbiri odvetniške pisarne, ki bo prevzela zadevo, bo nadzorni svet odločal na prihodnji seji. V tem času pa smo zbirali različne ponudbe," zatrjuje Ferko. Toda predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolić pravi, da ima uprava že vsa pooblastila za najem odvetniške pisarne, in dodaja: "Stališče nadzornega sveta je takšno, da se v primeru, če je verjetnost izplena posamezne odškodninskih tožbe takšna, da ne pokrije niti stroškov, tožbe ne vlagajo."
Članek v Dnevniku.
Družba Pricewaterhouse Coopers je na podlagi izsledkov izredne revizije predsedniku uprave Elana skupine Robertu Ferku priporočila, naj glede izsledkov posebne revizije poišče pravni nasvet, ki bi lahko pripeljal do pravnega pregona odgovornih oseb. Čeprav je bilo izredno revizijsko poročilo končano že junija, Ferko do danes še ni izbral odvetniške pisarne, ki bi preverila vložitev odškodninskih tožb. "O izbiri odvetniške pisarne, ki bo prevzela zadevo, bo nadzorni svet odločal na prihodnji seji. V tem času pa smo zbirali različne ponudbe," zatrjuje Ferko. Toda predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolić pravi, da ima uprava že vsa pooblastila za najem odvetniške pisarne, in dodaja: "Stališče nadzornega sveta je takšno, da se v primeru, če je verjetnost izplena posamezne odškodninskih tožbe takšna, da ne pokrije niti stroškov, tožbe ne vlagajo."
Članek v Dnevniku.
V Elanu brez razpisa svetovalci in odvetniki dobivali bajne vsote
Elan skupina za odvetniške, svetovalne in posredniške storitve zapravila 7,7 milijona evrov
Ljubljana - V času, ko postaja ponovno aktualno vprašanje o novi dokapitalizaciji Elan skupine (do nedavnega Skimarja), prihajajo na dan izsledki izredne revizije, ki so jo zahtevali lastniki Kapitalske družbe, skupine Zavarovalnica Triglav in DSU.
Izredna revizija, ki so jo v mednarodni družbi Pricewaterhouse Coopers poimenovali forenzična revizija, razkriva, da je Elan skupina v obdobju od leta 2004 do 2008 za posredniške, svetovalne in odvetniške storitve zapravila kar 7,7 milijona evrov. To je približno toliko, kot podjetje zdaj potrebuje svežega kapitala.
Od 7,7 milijona evrov so stroški posredniških poslov znašali tri milijone evrov, svetovalne storitve 2,9 milijona in stroških pravnih storitev 1,8 milijona evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da je bila večina dobaviteljev storitev Elana skupine izbrana brez razpisa in na nepregleden način.
V forenzični reviziji je velika pozornost namenjena odvetniškim stroškom. Od leta 2004 do 2008, ko je pravne storitve v Elanu skupini izvajala odvetniška pisarna Kos in partnerji, so znašali odvetniški stroški približno 420.000 evrov. Ko pa sta v letu 2008 zastopanje Elana skupine prevzela odvetniški pisarni Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja, so ti stroški samo v nekaj mesecih znašali 543.000 evrov. Planinšec in Vrečar sta med drugim v Elan skupini opravila skrbni pravni pregled, za kar sta dobila 325.000 evrov. Revizorji ugotavljajo, da je bil ta pravni pregled zelo obširen, pri čemer stroški niso proporcionalni z ugotovitvami pregleda. Planinšec pravi, da so od vodstva Elana skupine dobili naročilo in so zato morali delati, kar jim je bilo naročeno. "Delo v Elan skupini, ki ni imela pravne službe, je bilo zelo zahtevno. Obe odvetniški pisarni sta delali po uspehu, pri čemer smo uspešno rešili nekaj primerov. Ko je nova uprava prekinila pogodbo, smo se dogovorili in pri znesku plačila popustili v korist družbe," pojasnjuje Planinšec.
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča, ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Vprašljiva pogodba, ki jo je sklenilo vodstvo Elana skupine (mimogrede, skoraj na vseh pogodbah, ki so bile sklenjene v minulem letu od aprila dalje, je poleg podpisa predsednika uprave Ivana Štrlekarja tudi podpis prokurista Jožeta Kralja), je bila tudi pogodba s podjetjema Audit-In in Audit & Co., ki sta v stoodstotni ali delni lasti Danice Kos. Za vrednotenje Skimarja in za skrbni pregled štirih hčerinskih podjetij sta omenjeni podjetji dobili okoli 120.000 evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da niso opazili nobene odločitve uprave ali nadzornega sveta glede odprodaje omenjenih družb.
Pricewaterhouse Coopers je preveril pogodbe z distributerji, med drugimi s podjetji Adriaship iz Italije, Maritimo Yachts Balear iz Španije, Spectator Solis iz Hrvaške in IIC-Intersport Int. iz Avstrije. Med stroški posredniških storitev v višini treh milijonov evrov revizija ni opazila nepravilnosti.
V Elan skupino so lastniki leta 2007 že vložili deset milijonov evrov, lani pa še deset milijonov evrov svežega kapitala. Novi predsednik uprave Robert Ferko je že v sanacijskem načrtu predvidel, da bo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta Elan skupina potrebovala sedem milijonov evrov svežega kapitala. "V tem primeru bi bila Elan skupina sposobna dolgoročno preživeti," nam je zatrdil Ferko.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Članek v Dnevniku.
Ljubljana - V času, ko postaja ponovno aktualno vprašanje o novi dokapitalizaciji Elan skupine (do nedavnega Skimarja), prihajajo na dan izsledki izredne revizije, ki so jo zahtevali lastniki Kapitalske družbe, skupine Zavarovalnica Triglav in DSU.
Izredna revizija, ki so jo v mednarodni družbi Pricewaterhouse Coopers poimenovali forenzična revizija, razkriva, da je Elan skupina v obdobju od leta 2004 do 2008 za posredniške, svetovalne in odvetniške storitve zapravila kar 7,7 milijona evrov. To je približno toliko, kot podjetje zdaj potrebuje svežega kapitala.
Od 7,7 milijona evrov so stroški posredniških poslov znašali tri milijone evrov, svetovalne storitve 2,9 milijona in stroških pravnih storitev 1,8 milijona evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da je bila večina dobaviteljev storitev Elana skupine izbrana brez razpisa in na nepregleden način.
V forenzični reviziji je velika pozornost namenjena odvetniškim stroškom. Od leta 2004 do 2008, ko je pravne storitve v Elanu skupini izvajala odvetniška pisarna Kos in partnerji, so znašali odvetniški stroški približno 420.000 evrov. Ko pa sta v letu 2008 zastopanje Elana skupine prevzela odvetniški pisarni Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja, so ti stroški samo v nekaj mesecih znašali 543.000 evrov. Planinšec in Vrečar sta med drugim v Elan skupini opravila skrbni pravni pregled, za kar sta dobila 325.000 evrov. Revizorji ugotavljajo, da je bil ta pravni pregled zelo obširen, pri čemer stroški niso proporcionalni z ugotovitvami pregleda. Planinšec pravi, da so od vodstva Elana skupine dobili naročilo in so zato morali delati, kar jim je bilo naročeno. "Delo v Elan skupini, ki ni imela pravne službe, je bilo zelo zahtevno. Obe odvetniški pisarni sta delali po uspehu, pri čemer smo uspešno rešili nekaj primerov. Ko je nova uprava prekinila pogodbo, smo se dogovorili in pri znesku plačila popustili v korist družbe," pojasnjuje Planinšec.
Med svetovalnimi storitvami Pricewaterhouse Coopers posebej izpostavlja samostojnega podjetnika Draga Keršiča, ki je od Elana skupine dobil okoli 160.000 evrov. V pogodbi, ki jo je Elan skupina sklenila s Keršičem za sanacijo, ni bil opredeljen obseg dela, temveč je bila pogodba izdelana na podlagi Keršičeve ponudbe. Ta ponudba pa ni opredeljevala storitev in aktivnosti, ki naj bi jih opravljal Keršič.
Vprašljiva pogodba, ki jo je sklenilo vodstvo Elana skupine (mimogrede, skoraj na vseh pogodbah, ki so bile sklenjene v minulem letu od aprila dalje, je poleg podpisa predsednika uprave Ivana Štrlekarja tudi podpis prokurista Jožeta Kralja), je bila tudi pogodba s podjetjema Audit-In in Audit & Co., ki sta v stoodstotni ali delni lasti Danice Kos. Za vrednotenje Skimarja in za skrbni pregled štirih hčerinskih podjetij sta omenjeni podjetji dobili okoli 120.000 evrov. Pri tem revizorji opozarjajo, da niso opazili nobene odločitve uprave ali nadzornega sveta glede odprodaje omenjenih družb.
Pricewaterhouse Coopers je preveril pogodbe z distributerji, med drugimi s podjetji Adriaship iz Italije, Maritimo Yachts Balear iz Španije, Spectator Solis iz Hrvaške in IIC-Intersport Int. iz Avstrije. Med stroški posredniških storitev v višini treh milijonov evrov revizija ni opazila nepravilnosti.
V Elan skupino so lastniki leta 2007 že vložili deset milijonov evrov, lani pa še deset milijonov evrov svežega kapitala. Novi predsednik uprave Robert Ferko je že v sanacijskem načrtu predvidel, da bo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta Elan skupina potrebovala sedem milijonov evrov svežega kapitala. "V tem primeru bi bila Elan skupina sposobna dolgoročno preživeti," nam je zatrdil Ferko.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Članek v Dnevniku.
sobota, 12. september 2009
Po Keršiču odkrili vprašljivo svetovalno pogodbo v Muri še Huberju
Mura doživlja agonijo, v njej pa so skrivali, da so tako kot Dragotu Keršiču izplačevali posebne svetovalne pogodbe – Francu Huberju po 5000 evrov. Škandal in sramota:
Povzeto po Dnevniku (5. 9. 2009):
Zdenko Lesnik priznal podpis vprašljive svetovalne pogodbe Mure
Ljubljana - Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je včeraj tudi uradno potrdil Dnevnikovo razkritje, da je podpisal pogodbo o svetovalnih storitvah Mure v znesku 5000 evrov na mesec s podjetjem nekdanjega direktorja. "To je edina svetovalna pogodba, ki sem jo med svojo prokuro v Muri podpisal. Če bo zaradi nje Muri dokazana škoda, sem pripravljen odgovarjati," pravi Podlesnik.
Pred dvema dnevoma smo razkrili, da Mura podjetju Huber, v kateri je zakoniti zastopnik nekdanji predsednik uprave Franc Huber (podjetje je v lasti njegovega sina Nika Huberja) plačuje 5000 evrov na mesec. In na kakšni podlagi je podjetje Huber od Mure sploh prejelo plačilo? "Na podlagi pogodbe," kratko odgovarja Podlesnik. Razen tega, da je s podpisom pogodbe soglašal nadzorni svet, ni želel razkriti drugih okoliščin podpisa pogodbe.
Predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj pravi, da je bila pogodba podpisana na podlagi poslovnega sodelovanja s Huberjevo ženo Zdenko Huber (v pokoju, op. p.), ki je bila v preteklosti dolgoletna 'murašica' in je izvedla notranjo revizijo v Murinem nemškem hčerinskem podjetju Trendline. Spomnimo, da je bila zaradi sumov storitve kaznivih dejanj - prodaje blaga pod ceno - pred kratkim razrešena dvočlanska uprava, v kateri je bil poleg nemškega državljana tudi Slovenec Mitja Horvat.
Ali so v Sodu seznanjeni, da je Zdenka Huber izvajala notranjo revizijo v Trendlinu, direktor Soda Tomaž Kuntarič ni želel komentirati. "Ko smo iz medijev izvedeli za svetovalno pogodbo, smo od vodstva Mure zahtevali pojasnila. Vendar odgovor, ki smo ga prejeli, ne odgovarja na vsa zastavljena vprašanja," opozarja Kuntarič.
Po nekaterih informacijah naj bi Mura prek svetovalnih storitev Huberju izplačala del odpravnine, potem ko je odstopil z mesta predsednika uprave. Med drugim na to kaže tudi Peterneljeva izjava; čeprav mu takšnega vprašanja sploh nismo zastavili, nam je pojasnil, da prek svetovalnih storitev Mure ni bila izplačana odpravnina Huberju. Zagotovil je, da Mura Huberju ni izplačala nikakršne odpravnine, čeprav bi jo moral prejeti. Poleg omenjene svetovalne pogodbe je imela Mura v preteklosti sklenjene še nekatere svetovalne pogodbe. Koliko je bilo pogodb in kakšni so bili njihovi zneski, Podlesnik ni želel odgovoriti. "Razkrivanje pogodb medijem bi Muri lahko povzročilo še dodatno škodo. Odkar sem v Muri prokurist, sem predčasno prekinil svetovalno pogodbo, ki je bila sklenjena pred mojim prihodom v Muro," pravi Podlesnik. Dodaja, da se "eni res trudijo najti nekoga, ki bi prevzel njihovo odgovornost in jih 'osrečil' s stečajem Mure, ne glede na posledice za 3250 delavcev".
Čeprav se Mura že nekaj mesecev bojuje za obstanek, pri zagotavljanju sredstev za izplačilo plač pa ji pomaga Sod, se niti Peternelju očitno plačevanje Huberjevega svetovanja ne zdi sporno. "Čeprav je bila v Muri opravljena redna revizija, je Sod zahteval še eno revizijo (junija je družba KPMG v Muri na zahtevo Soda izvedla skrbni pregled s ciljem, da se je država seznanila o dejanskem položaju Mure, op. p.). V Muri pa je 'hudič', če za svetovalne storitve nameni nekaj tisoč evrov," pravi Peternel.
Za komentar o svetovalnih storitvah, ki je Mura plačevala podjetju Huber, smo želeli vprašati prvega sindikalista Mure Draga Forjana, vendar ni bil dosegljiv.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Delu (10.0.2009):
(Ne)reševanje Mure
Danes o plačilni sposobnosti družbe
Vodstvo Mure trdi, da podjetje še ni insolventno – Za dvojno delo pri vodenju nihče ne prejema dodatnega plačila, trdi prokurist Podlesnik – Podjetje sina nekdanjega predsednika uprave Franca Hubra svetuje Muri
Murska Sobota – »Čeprav nekateri ekonomisti in odgovorni politiki v državi (minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, op. I. G.) vztrajajo pri takojšnjem stečaju Mure, bom kot najodgovornejši v podjetju spoštoval zakon. Mure ne bom predlagal za stečaj, dokler ni insolventna,« je poudaril Zdenko Podlesnik. Tako meni tudi predsednik nadzornega sveta Henrik Peternelj. Dejal je, da Mura po še neuradnih podatkih, ki jih ima, še ni insolventna. Zagotovo pa se bo to zgodilo v kratkem, če ne bo dobila svežega kapitala.
Ker bo podjetje zaradi pomanjkanja dela in dejstva, da bodo delavci pol meseca doma na dopustih in čakanju, bodo septembrski finančni prilivi zelo skromni. »Dejstvo je, da je Mura v tako težkem položaju zaradi dolgotrajnega in neuspešnega iskanja njenega rešitelja. To vemo vsi, ki smo povezani z Muro,« je povedal Henrik Peternelj.
Zaradi lanske izgube in neurejenih razmer od 1. septembra poteka stečajni postopek za Murino hčerinsko družbo Trendline v Nemčiji. Ta je lani, menda zaradi čudnih okoliščin, povezanih z vodenjem družbe, imela rekordnih 2,5 milijona evrov izgube. Maja je skupščina družbe iz krivdnih razlogov razrešila direktorja Mitjo Horvata. Ta je Trendline vodil samostojno od septembra lani, pred tem ga je vodil skupaj z Geradom Hassem. Horvat je bil v podjetju odgovoren za ekonomiko in poslovanje, Hasse za kreacije in prodajo. Po opravljeni drugi reviziji poslovanja Trendline so se lani s poslovanjem družbe začeli ukvarjati tudi policijski preiskovalci.
Člani uprave tudi direktorji hčerinskih družb
V Delu smo že pisali, da je prokurist Zdenko Podlesnik tudi direktor hčerinske družbe Mura Unikat. Takrat nam je Podlesnik pojasnil, da je uprava naprej za direktorja aprila ustanovljene družbe Mura Unikat imenovala Dušana Gomboca, ki je v upravi Mure odgovoren za proizvodnjo in proizvodno kooperacijo. Ker je druga, prav tako na novo ustanovljena družba Mura in Partnerji, pri poslovanju tesno povezana z vsemi partnerji Mure, so se odločili, da Gomboc prevzame njeno vodenje. Podlesnik je zato namesto Gomboca prevzel vodenje hčerinske družbe Mura Unikat. Razlog za to je, kot je pojasnil Podlesnik, večja možnost za pregled nad poslovanjem družbe, ki se ukvarja z obetavnim in donosnim poslom.
Član uprave Jože Ban, ki je pristojen za področje trženja, je tudi direktor hčerinske družbe EHM (Evropska hiša mode). Leon Pekošak je bil do začetka stečajnega postopka štiri mesece direktor hčerinske družbe Trendline, sicer pa je izvršni direktor komerciale Mure. Pekošak ni član uprave, temveč širšega kolegija. Podlesnik nam je včeraj zagotovil, da nihče od omenjenih za dvojno delo ne prejema tudi dvojnega ali dodatnega plačila. »Vsi člani uprave za vse delo, ki ga opravljamo, dobivamo plačo, skladno s pogodbami, ki smo jih podpisali, ko smo prevzeli funkcije,« je pojasnil Podlesnik.
Hubrova odhodnica 30.000 evrov
Dogajanja v zvezi z zadnjim predsednikom uprave Mure Francem Hubrom, ki se je konec aprila – po temeljitem pogovoru z nadzornim svetom – odločil, da že po slabem letu dni vodenja družbe (pogodbo je podpisal za dve leti) odstopi s funkcije in se upokoji, znova dvigujejo prah v javnosti. Huber je ves čas z načinom vodenja družbe razburjal najožje sodelavce in tudi zaposlene. Z odločitvami je menda pripomogel k temu, da se je položaj v Muri v enem letu poslabšal bistveno bolj, kot bi se v primeru dobrega vodenja. Zato je bila nedavna odločitev skupščine družbe, da upravi, ki je lani vodila družbo (predsednika Aleš Kumperščak in Franc Huber ter sedanji predsednik NS Henrik Peternelj v vlogi prokurista), podelijo razrešnico za delo v preteklem letu, milo rečeno, čudna. Mura je lani tudi zaradi lastnih slabosti (poslovanje hčerinske družne Trendline itd.) ustvarila kar 5,83 milijona evrov izgube. Prav Huber in tudi Kumperščak sta s slabim vodenjem menda pripomogla k hitremu poglabljanju krize v Muri. Huber je sodelavce še dodatno razburil s sorodstveno in prijateljsko politiko zaposlovanja.
Največ prahu je v kolektivu in javnosti dvignila informacija, da bo Hubru ob odhodu izplačana odpravnina v višini šestih bruto plač oziroma okrog 60.000 evrov. Med drugimi je murskosoboška občina Muri odložila plačilo dela prispevka za stavbno zemljišče, podjetje Komunala je odložilo izterjavo za 60.000 evrov dolga itd. Za višino odpravnine se je Huber dogovoril z nekdanjim nadzornim svetom, pogodbo z njim pa je podpisal predsednik Roman Ambrož. Pogodba ni bila izpolnjena. Nadzorni svet se je s Hubrom sporazumel, da se mu skladno s kolektivno pogodbo ob upokojitvi na račun odpravnine izplačata dve bruto plači brez 20-odstotnega dodatka na delovno dobo in plača neizkoriščeni dopust. To nam je potrdil tudi predsednik NS Henrik Peternelj. Ob odhodu iz Mure in upokojitvi je Huber dobil skupno približno 30.000 evrov, kar je za polovico manj, kot se je dogovoril ob prihodu. Prokurist Zdenko Podlesnik, ki je maja od Hubra prevzel vodenje družbe, z njim ni sklenil nobene pogodbe o svetovanju. To odločitev je nadzorni svet prepustil Podlesniku.
Podlesnik pa je menda sklenil trimesečno pogodbo za svetovalne posle s podjetjem Huber, katerega direktor je Hubrov sin Niko, sam Franc Huber pa njegov uradni pooblaščenec. Svetovalne posle za Muro je opravila Hubrova žena Zdenka, ki je tudi po upokojitvi (tudi pred upokojitvijo je delala v Muri) opravljala določene finančne posle za potrebe Mure. Podlesnik nam je včeraj potrdil, da je s podjetjem Huber podpisal omenjeno pogodbo, saj je Zdenka Huber najbolj poznala poslovanje hčerinske družbe Trendline v Nemčiji. »Za potrebe zunanjih revizorjev v Trendline je pripravila vso dokumentacijo, dve debeli mapi, in jim s tem olajšala zahtevno delo. Pogodbena vrednost posla je v višini dveh bruto plač delavske direktorice. Doslej smo plačali dva obroka, za plačilo tretjega pa se zaradi zapletov še nisem odločil. Pogodbo s Hubrovim podjetjem sem podpisal, ko je nadzorni svet zanjo prižgal zeleno luč. Nimam slabe vesti, če pa bo ugotovljeno, da sem Muri s tem povzročil škodo, sem to pripravljen tudi plačati,« je povedal Podlesnik. Po naših informacijah je Muro mesečno svetovanje Zdenke Huber stalo neto 5000 evrov.
O drugih podrobnostih pogodbe Podlesnik ni želel govoriti. »Prav ničemur se ne izogibam. Ker sem v petek prejel pošto, s katero sem bil obveščen, da o primeru Huber do nadaljnjega ne smem govoriti za javnost, bom to storil pozneje.« Na vprašanje, ali je pošto prejel od policije, je na kratko odgovoril 'Recimo'. Na murskosoboški policijski upravi so nam potrdili, da njihovi kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj, povezanih s poslovanjem Mure. Zaradi varstva osebnih podatkov niso bili pripravljeni komentirati posameznih postopkov, ki se nanašajo na konkretne osebe.
Ivan Gerenčer
Povzeto po Slovenskih novicah:
Sindikat Mure gre k Pahorju
Kaj novega lahko Murinim sindikalistom ponudi predsednik vlade in kaj bi lahko oni predlagali njemu? — Razrešnica, podeljena upravi in nadzornemu svetu Mure, je potrdila, da večina lastnikov ne sodeluje pri reševanju podjetja — Bo Sod zdaj poskušal ustaviti vrtiljak, ki nikomur ne more koristiti, še najmanj zaposlenim?
Ljubljana, Murska Sobota, 4. septembra
Murin vrtiljak, kot nekateri pravijo skupini »vrtečih se« reševalcev Mure, se očitno še kar vrti, četudi centrifugalna moč, ki jo pri tem sproščajo, že nekaj časa grozi, da bo na prafaktorje raztrgala celo tisto, kar bi od nekdanjega ponosa slovenske tekstilne industrije zagotovo lahko rešili. Če omenimo zgolj tri izmed tistih, ki so se v zadnjem letu trudili reševati Muro ali jo še kar rešujejo: Franc Huber je bil, na primer, zadnji predsednik Murine uprave, nasledil je namreč predzadnjega prokurista Henrika Peternelja, ki se je presedel v fotelj predsednika nadzornega sveta, a se je (Huber, ne Peternelj) čez čas umaknil s položaja Murinega prvega moža, saj je vodenje podjetja v vlogi novega prokurista 6. maja letos prevzel nekdanji podpredsednik nadzornega sveta Zdenko Podlesnik.
In? Kot je prvi razkril časnik Dnevnik, naj bi v zadnjih mesecih Muri pri iskanju rešitev pomagalo tudi podjetje Huber, to je sicer v lasti sina nekdanjega predsednika Murine uprave Franca Huberja, po novem prokurista sinovega podjetja. Točno tako: Huber – hotelirstvo, gostinstvo, polnjenje pijač in dejavnosti za nego telesa, d. o. o., naj bi julija in avgusta letos izstavil Muri (za svetovalne storitve) dva računa po nekaj več kot 5000 evrov: Huber, d. o. o., naj bi Muri toliko zaračunal za nasvete, ki jih je vodstvu prekmurskega podjetja dajala Zdenka Huber, žena nekdanjega predsednika uprave. Ko je bila med Muro in Huberjem podpisana pogodba o tem svetovanju, je prekmursko družbo že vodil prokurist Zdenko Podlesnik, ki se po navadi (to je ponovil tudi po ponedeljkovem sestanku v prostorih Slovenske odškodninske družbe) pohvali, češ da on še vedno verjame, da je Muro mogoče rešiti.
Skratka, skupščina lastnikov je prejšnji teden upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2008 nepričakovano podelila razrešnico, kar naj bi pomenilo, da sta uspešno vodila oziroma nadzirala vodenje podjetja, ki se medtem nezadržno potaplja v vse hujši agoniji. Podelitvi razrešnice je zaman nasprotoval Sod. Na to se je, kot je znano, ogorčeno odzval minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik: »V razmerah, v kakršnih je Mura, in glede na nekatere doslej že ugotovljene nepravilnosti se sprašujem, kako so lahko podelili razrešnico.« Lahovnik priznava, da ne razume, kakšno sporočilo so hoteli s tem dati tisti lastniki, ki sami pravzaprav sploh ne sodelujejo pri iskanju rešitve za Muro, in komu: »To je absurdno in povsem nesprejemljivo, toda večina lastnikov Mure je očitno takšna, da misli, da lahko podeljuje razrešnice in rente za uspešno delo.« Ministra Lahovnika nihče ni seznanil, da je nekdanji predsednik uprave Franc Huber, ki je Muro vodil od julija lani do maja letos, ob slovesu prejel še nagradno rento – deset svojih plač.
(J. V.)
Povzeto po Dnevniku (5. 9. 2009):
Zdenko Lesnik priznal podpis vprašljive svetovalne pogodbe Mure
Ljubljana - Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je včeraj tudi uradno potrdil Dnevnikovo razkritje, da je podpisal pogodbo o svetovalnih storitvah Mure v znesku 5000 evrov na mesec s podjetjem nekdanjega direktorja. "To je edina svetovalna pogodba, ki sem jo med svojo prokuro v Muri podpisal. Če bo zaradi nje Muri dokazana škoda, sem pripravljen odgovarjati," pravi Podlesnik.
Pred dvema dnevoma smo razkrili, da Mura podjetju Huber, v kateri je zakoniti zastopnik nekdanji predsednik uprave Franc Huber (podjetje je v lasti njegovega sina Nika Huberja) plačuje 5000 evrov na mesec. In na kakšni podlagi je podjetje Huber od Mure sploh prejelo plačilo? "Na podlagi pogodbe," kratko odgovarja Podlesnik. Razen tega, da je s podpisom pogodbe soglašal nadzorni svet, ni želel razkriti drugih okoliščin podpisa pogodbe.
Predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj pravi, da je bila pogodba podpisana na podlagi poslovnega sodelovanja s Huberjevo ženo Zdenko Huber (v pokoju, op. p.), ki je bila v preteklosti dolgoletna 'murašica' in je izvedla notranjo revizijo v Murinem nemškem hčerinskem podjetju Trendline. Spomnimo, da je bila zaradi sumov storitve kaznivih dejanj - prodaje blaga pod ceno - pred kratkim razrešena dvočlanska uprava, v kateri je bil poleg nemškega državljana tudi Slovenec Mitja Horvat.
Ali so v Sodu seznanjeni, da je Zdenka Huber izvajala notranjo revizijo v Trendlinu, direktor Soda Tomaž Kuntarič ni želel komentirati. "Ko smo iz medijev izvedeli za svetovalno pogodbo, smo od vodstva Mure zahtevali pojasnila. Vendar odgovor, ki smo ga prejeli, ne odgovarja na vsa zastavljena vprašanja," opozarja Kuntarič.
Po nekaterih informacijah naj bi Mura prek svetovalnih storitev Huberju izplačala del odpravnine, potem ko je odstopil z mesta predsednika uprave. Med drugim na to kaže tudi Peterneljeva izjava; čeprav mu takšnega vprašanja sploh nismo zastavili, nam je pojasnil, da prek svetovalnih storitev Mure ni bila izplačana odpravnina Huberju. Zagotovil je, da Mura Huberju ni izplačala nikakršne odpravnine, čeprav bi jo moral prejeti. Poleg omenjene svetovalne pogodbe je imela Mura v preteklosti sklenjene še nekatere svetovalne pogodbe. Koliko je bilo pogodb in kakšni so bili njihovi zneski, Podlesnik ni želel odgovoriti. "Razkrivanje pogodb medijem bi Muri lahko povzročilo še dodatno škodo. Odkar sem v Muri prokurist, sem predčasno prekinil svetovalno pogodbo, ki je bila sklenjena pred mojim prihodom v Muro," pravi Podlesnik. Dodaja, da se "eni res trudijo najti nekoga, ki bi prevzel njihovo odgovornost in jih 'osrečil' s stečajem Mure, ne glede na posledice za 3250 delavcev".
Čeprav se Mura že nekaj mesecev bojuje za obstanek, pri zagotavljanju sredstev za izplačilo plač pa ji pomaga Sod, se niti Peternelju očitno plačevanje Huberjevega svetovanja ne zdi sporno. "Čeprav je bila v Muri opravljena redna revizija, je Sod zahteval še eno revizijo (junija je družba KPMG v Muri na zahtevo Soda izvedla skrbni pregled s ciljem, da se je država seznanila o dejanskem položaju Mure, op. p.). V Muri pa je 'hudič', če za svetovalne storitve nameni nekaj tisoč evrov," pravi Peternel.
Za komentar o svetovalnih storitvah, ki je Mura plačevala podjetju Huber, smo želeli vprašati prvega sindikalista Mure Draga Forjana, vendar ni bil dosegljiv.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Delu (10.0.2009):
(Ne)reševanje Mure
Danes o plačilni sposobnosti družbe
Vodstvo Mure trdi, da podjetje še ni insolventno – Za dvojno delo pri vodenju nihče ne prejema dodatnega plačila, trdi prokurist Podlesnik – Podjetje sina nekdanjega predsednika uprave Franca Hubra svetuje Muri
Murska Sobota – »Čeprav nekateri ekonomisti in odgovorni politiki v državi (minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, op. I. G.) vztrajajo pri takojšnjem stečaju Mure, bom kot najodgovornejši v podjetju spoštoval zakon. Mure ne bom predlagal za stečaj, dokler ni insolventna,« je poudaril Zdenko Podlesnik. Tako meni tudi predsednik nadzornega sveta Henrik Peternelj. Dejal je, da Mura po še neuradnih podatkih, ki jih ima, še ni insolventna. Zagotovo pa se bo to zgodilo v kratkem, če ne bo dobila svežega kapitala.
Ker bo podjetje zaradi pomanjkanja dela in dejstva, da bodo delavci pol meseca doma na dopustih in čakanju, bodo septembrski finančni prilivi zelo skromni. »Dejstvo je, da je Mura v tako težkem položaju zaradi dolgotrajnega in neuspešnega iskanja njenega rešitelja. To vemo vsi, ki smo povezani z Muro,« je povedal Henrik Peternelj.
Zaradi lanske izgube in neurejenih razmer od 1. septembra poteka stečajni postopek za Murino hčerinsko družbo Trendline v Nemčiji. Ta je lani, menda zaradi čudnih okoliščin, povezanih z vodenjem družbe, imela rekordnih 2,5 milijona evrov izgube. Maja je skupščina družbe iz krivdnih razlogov razrešila direktorja Mitjo Horvata. Ta je Trendline vodil samostojno od septembra lani, pred tem ga je vodil skupaj z Geradom Hassem. Horvat je bil v podjetju odgovoren za ekonomiko in poslovanje, Hasse za kreacije in prodajo. Po opravljeni drugi reviziji poslovanja Trendline so se lani s poslovanjem družbe začeli ukvarjati tudi policijski preiskovalci.
Člani uprave tudi direktorji hčerinskih družb
V Delu smo že pisali, da je prokurist Zdenko Podlesnik tudi direktor hčerinske družbe Mura Unikat. Takrat nam je Podlesnik pojasnil, da je uprava naprej za direktorja aprila ustanovljene družbe Mura Unikat imenovala Dušana Gomboca, ki je v upravi Mure odgovoren za proizvodnjo in proizvodno kooperacijo. Ker je druga, prav tako na novo ustanovljena družba Mura in Partnerji, pri poslovanju tesno povezana z vsemi partnerji Mure, so se odločili, da Gomboc prevzame njeno vodenje. Podlesnik je zato namesto Gomboca prevzel vodenje hčerinske družbe Mura Unikat. Razlog za to je, kot je pojasnil Podlesnik, večja možnost za pregled nad poslovanjem družbe, ki se ukvarja z obetavnim in donosnim poslom.
Član uprave Jože Ban, ki je pristojen za področje trženja, je tudi direktor hčerinske družbe EHM (Evropska hiša mode). Leon Pekošak je bil do začetka stečajnega postopka štiri mesece direktor hčerinske družbe Trendline, sicer pa je izvršni direktor komerciale Mure. Pekošak ni član uprave, temveč širšega kolegija. Podlesnik nam je včeraj zagotovil, da nihče od omenjenih za dvojno delo ne prejema tudi dvojnega ali dodatnega plačila. »Vsi člani uprave za vse delo, ki ga opravljamo, dobivamo plačo, skladno s pogodbami, ki smo jih podpisali, ko smo prevzeli funkcije,« je pojasnil Podlesnik.
Hubrova odhodnica 30.000 evrov
Dogajanja v zvezi z zadnjim predsednikom uprave Mure Francem Hubrom, ki se je konec aprila – po temeljitem pogovoru z nadzornim svetom – odločil, da že po slabem letu dni vodenja družbe (pogodbo je podpisal za dve leti) odstopi s funkcije in se upokoji, znova dvigujejo prah v javnosti. Huber je ves čas z načinom vodenja družbe razburjal najožje sodelavce in tudi zaposlene. Z odločitvami je menda pripomogel k temu, da se je položaj v Muri v enem letu poslabšal bistveno bolj, kot bi se v primeru dobrega vodenja. Zato je bila nedavna odločitev skupščine družbe, da upravi, ki je lani vodila družbo (predsednika Aleš Kumperščak in Franc Huber ter sedanji predsednik NS Henrik Peternelj v vlogi prokurista), podelijo razrešnico za delo v preteklem letu, milo rečeno, čudna. Mura je lani tudi zaradi lastnih slabosti (poslovanje hčerinske družne Trendline itd.) ustvarila kar 5,83 milijona evrov izgube. Prav Huber in tudi Kumperščak sta s slabim vodenjem menda pripomogla k hitremu poglabljanju krize v Muri. Huber je sodelavce še dodatno razburil s sorodstveno in prijateljsko politiko zaposlovanja.
Največ prahu je v kolektivu in javnosti dvignila informacija, da bo Hubru ob odhodu izplačana odpravnina v višini šestih bruto plač oziroma okrog 60.000 evrov. Med drugimi je murskosoboška občina Muri odložila plačilo dela prispevka za stavbno zemljišče, podjetje Komunala je odložilo izterjavo za 60.000 evrov dolga itd. Za višino odpravnine se je Huber dogovoril z nekdanjim nadzornim svetom, pogodbo z njim pa je podpisal predsednik Roman Ambrož. Pogodba ni bila izpolnjena. Nadzorni svet se je s Hubrom sporazumel, da se mu skladno s kolektivno pogodbo ob upokojitvi na račun odpravnine izplačata dve bruto plači brez 20-odstotnega dodatka na delovno dobo in plača neizkoriščeni dopust. To nam je potrdil tudi predsednik NS Henrik Peternelj. Ob odhodu iz Mure in upokojitvi je Huber dobil skupno približno 30.000 evrov, kar je za polovico manj, kot se je dogovoril ob prihodu. Prokurist Zdenko Podlesnik, ki je maja od Hubra prevzel vodenje družbe, z njim ni sklenil nobene pogodbe o svetovanju. To odločitev je nadzorni svet prepustil Podlesniku.
Podlesnik pa je menda sklenil trimesečno pogodbo za svetovalne posle s podjetjem Huber, katerega direktor je Hubrov sin Niko, sam Franc Huber pa njegov uradni pooblaščenec. Svetovalne posle za Muro je opravila Hubrova žena Zdenka, ki je tudi po upokojitvi (tudi pred upokojitvijo je delala v Muri) opravljala določene finančne posle za potrebe Mure. Podlesnik nam je včeraj potrdil, da je s podjetjem Huber podpisal omenjeno pogodbo, saj je Zdenka Huber najbolj poznala poslovanje hčerinske družbe Trendline v Nemčiji. »Za potrebe zunanjih revizorjev v Trendline je pripravila vso dokumentacijo, dve debeli mapi, in jim s tem olajšala zahtevno delo. Pogodbena vrednost posla je v višini dveh bruto plač delavske direktorice. Doslej smo plačali dva obroka, za plačilo tretjega pa se zaradi zapletov še nisem odločil. Pogodbo s Hubrovim podjetjem sem podpisal, ko je nadzorni svet zanjo prižgal zeleno luč. Nimam slabe vesti, če pa bo ugotovljeno, da sem Muri s tem povzročil škodo, sem to pripravljen tudi plačati,« je povedal Podlesnik. Po naših informacijah je Muro mesečno svetovanje Zdenke Huber stalo neto 5000 evrov.
O drugih podrobnostih pogodbe Podlesnik ni želel govoriti. »Prav ničemur se ne izogibam. Ker sem v petek prejel pošto, s katero sem bil obveščen, da o primeru Huber do nadaljnjega ne smem govoriti za javnost, bom to storil pozneje.« Na vprašanje, ali je pošto prejel od policije, je na kratko odgovoril 'Recimo'. Na murskosoboški policijski upravi so nam potrdili, da njihovi kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj, povezanih s poslovanjem Mure. Zaradi varstva osebnih podatkov niso bili pripravljeni komentirati posameznih postopkov, ki se nanašajo na konkretne osebe.
Ivan Gerenčer
Povzeto po Slovenskih novicah:
Sindikat Mure gre k Pahorju
Kaj novega lahko Murinim sindikalistom ponudi predsednik vlade in kaj bi lahko oni predlagali njemu? — Razrešnica, podeljena upravi in nadzornemu svetu Mure, je potrdila, da večina lastnikov ne sodeluje pri reševanju podjetja — Bo Sod zdaj poskušal ustaviti vrtiljak, ki nikomur ne more koristiti, še najmanj zaposlenim?
Ljubljana, Murska Sobota, 4. septembra
Murin vrtiljak, kot nekateri pravijo skupini »vrtečih se« reševalcev Mure, se očitno še kar vrti, četudi centrifugalna moč, ki jo pri tem sproščajo, že nekaj časa grozi, da bo na prafaktorje raztrgala celo tisto, kar bi od nekdanjega ponosa slovenske tekstilne industrije zagotovo lahko rešili. Če omenimo zgolj tri izmed tistih, ki so se v zadnjem letu trudili reševati Muro ali jo še kar rešujejo: Franc Huber je bil, na primer, zadnji predsednik Murine uprave, nasledil je namreč predzadnjega prokurista Henrika Peternelja, ki se je presedel v fotelj predsednika nadzornega sveta, a se je (Huber, ne Peternelj) čez čas umaknil s položaja Murinega prvega moža, saj je vodenje podjetja v vlogi novega prokurista 6. maja letos prevzel nekdanji podpredsednik nadzornega sveta Zdenko Podlesnik.
In? Kot je prvi razkril časnik Dnevnik, naj bi v zadnjih mesecih Muri pri iskanju rešitev pomagalo tudi podjetje Huber, to je sicer v lasti sina nekdanjega predsednika Murine uprave Franca Huberja, po novem prokurista sinovega podjetja. Točno tako: Huber – hotelirstvo, gostinstvo, polnjenje pijač in dejavnosti za nego telesa, d. o. o., naj bi julija in avgusta letos izstavil Muri (za svetovalne storitve) dva računa po nekaj več kot 5000 evrov: Huber, d. o. o., naj bi Muri toliko zaračunal za nasvete, ki jih je vodstvu prekmurskega podjetja dajala Zdenka Huber, žena nekdanjega predsednika uprave. Ko je bila med Muro in Huberjem podpisana pogodba o tem svetovanju, je prekmursko družbo že vodil prokurist Zdenko Podlesnik, ki se po navadi (to je ponovil tudi po ponedeljkovem sestanku v prostorih Slovenske odškodninske družbe) pohvali, češ da on še vedno verjame, da je Muro mogoče rešiti.
Skratka, skupščina lastnikov je prejšnji teden upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2008 nepričakovano podelila razrešnico, kar naj bi pomenilo, da sta uspešno vodila oziroma nadzirala vodenje podjetja, ki se medtem nezadržno potaplja v vse hujši agoniji. Podelitvi razrešnice je zaman nasprotoval Sod. Na to se je, kot je znano, ogorčeno odzval minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik: »V razmerah, v kakršnih je Mura, in glede na nekatere doslej že ugotovljene nepravilnosti se sprašujem, kako so lahko podelili razrešnico.« Lahovnik priznava, da ne razume, kakšno sporočilo so hoteli s tem dati tisti lastniki, ki sami pravzaprav sploh ne sodelujejo pri iskanju rešitve za Muro, in komu: »To je absurdno in povsem nesprejemljivo, toda večina lastnikov Mure je očitno takšna, da misli, da lahko podeljuje razrešnice in rente za uspešno delo.« Ministra Lahovnika nihče ni seznanil, da je nekdanji predsednik uprave Franc Huber, ki je Muro vodil od julija lani do maja letos, ob slovesu prejel še nagradno rento – deset svojih plač.
(J. V.)
četrtek, 21. maj 2009
Keršič delal po 170 ur dnevno in prejel za uro 200 evrov
Medtem ko so v Skimarju na veliko odpuščali delavce, so svetovalcem delili bajne dobičke.
Revizorji so odkrili za vsaj okoli 800.000 evrov spornih pogodb, ki jih je vodstvo nakazalo Planinšcu, Vrečarju in Keršiču.
Za primer: le v eni pogodbi s Keršičem, ki so v prejšnji firmi odpustili iz krivdnih razlogov, so mu plačali 163.000 evrov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić.
V štirih mesecih dela v Skimarju delate po 170 ur na dan po urni postavki 200 evrov na uro. In to se nikomur ne zdi noro?
Članek v celoti
Ljubljana - Nadzorniki Skimarja (krovne družbe Elana) pod vodstvom Stojana Nikolića so se včeraj seznanili z izsledki izrednega revizijskega poročila in sanacijskim načrtom družbe.
Po besedah Nikolića so revizorji ugotovili, da je Skimar v podjetju od leta 2004 do 2008 sklenil za približno 800.000 evrov vprašljivih pogodb. "Medtem ko je nekdanji Skimarjev pravni zastopnik Miran Kos v štirih letih od Skimarja prejel več kot 400.000 evrov, je bilo z odvetnikoma Danielom Planinšcem in Rajkom Vrečarjem lani sklenjenih sedem pogodb v skupni vrednosti 543.000 evrov," pravi Nikolić. Glede svetovalne pogodbe s samostojnim podjetnikom Dragom Keršičem, ki je v Skimarju lani izvajal prestrukturiranje, po Nikoličevih besedah revizorji razen honorarja v znesku 163.000 evrov niso ugotovili spornih elementov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić. Nadzorniki Skimarja bodo revizorsko poročilo posredovali odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost odškodninskega zahtevka proti prejšnji upravi, hkrati pa ga bodo izročili tudi kriminalistom. Po neuradnih podatkih kriminalisti, ki so poslovanje Skimarja že začeli preučevati, čakajo na revizijsko poročilo. To pomeni, da bodo preiskavo v prihodnjih nekaj dnevih nadaljevali.
Sicer pa je Nikolić zadovoljen s sanacijskim programom Skimarja, ki ga je pripravil predsednik uprave Robert Ferko. "Upam, da bo uspel," pravi. Po Ferkovih besedah sanacijski načrt temelji na treh stebrih. Na prodajno-marketinškem področju bo Skimar okrepil prodajne dejavnosti na slovenskem in strateških trgih. Z drugim ukrepom, ki predstavlja zniževanja stroškov, bo centraliziral poslovanje in ustvaril sinergije med povezanimi podjetji. Tretji načrtovani ukrep predstavlja dogovor z bankami o reprogramiranju posojil, ki zapadejo letos v plačilo. Po načrtih naj bi Skimar prihodnje leto posloval še rahlo negativno, leta 2011 pa naj bi ustvaril dobiček. Skimar, ki zdaj zaposluje okoli 1000 delavcev, naj bi število zaposlenih v prihodnje znižal od 200 do 300. Po načrtih naj bi se število delovnih mest v Sloveniji ohranilo v veliki večini.
V ožji izbor za dva nova člana Skimarjeve uprave se je uvrstilo deset kandidatov, od tega pet za zimski program in pet za navtični program. Po besedah Ferka morajo kandidati, od katerih je le eden Slovenec, do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti vizijo razvoja Skimarja.
Povzeto po Dnevniku.
Revizorji so odkrili za vsaj okoli 800.000 evrov spornih pogodb, ki jih je vodstvo nakazalo Planinšcu, Vrečarju in Keršiču.
Za primer: le v eni pogodbi s Keršičem, ki so v prejšnji firmi odpustili iz krivdnih razlogov, so mu plačali 163.000 evrov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić.
V štirih mesecih dela v Skimarju delate po 170 ur na dan po urni postavki 200 evrov na uro. In to se nikomur ne zdi noro?
Članek v celoti
Ljubljana - Nadzorniki Skimarja (krovne družbe Elana) pod vodstvom Stojana Nikolića so se včeraj seznanili z izsledki izrednega revizijskega poročila in sanacijskim načrtom družbe.
Po besedah Nikolića so revizorji ugotovili, da je Skimar v podjetju od leta 2004 do 2008 sklenil za približno 800.000 evrov vprašljivih pogodb. "Medtem ko je nekdanji Skimarjev pravni zastopnik Miran Kos v štirih letih od Skimarja prejel več kot 400.000 evrov, je bilo z odvetnikoma Danielom Planinšcem in Rajkom Vrečarjem lani sklenjenih sedem pogodb v skupni vrednosti 543.000 evrov," pravi Nikolić. Glede svetovalne pogodbe s samostojnim podjetnikom Dragom Keršičem, ki je v Skimarju lani izvajal prestrukturiranje, po Nikoličevih besedah revizorji razen honorarja v znesku 163.000 evrov niso ugotovili spornih elementov. "V poročilu so revizorji izpostavili, da če bi Keršič za potrebe Skimarja delal štiri mesece po 170 ur na dan, bi znašala njegova urna postavka več kot 200 evrov," dodaja Nikolić. Nadzorniki Skimarja bodo revizorsko poročilo posredovali odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost odškodninskega zahtevka proti prejšnji upravi, hkrati pa ga bodo izročili tudi kriminalistom. Po neuradnih podatkih kriminalisti, ki so poslovanje Skimarja že začeli preučevati, čakajo na revizijsko poročilo. To pomeni, da bodo preiskavo v prihodnjih nekaj dnevih nadaljevali.
Sicer pa je Nikolić zadovoljen s sanacijskim programom Skimarja, ki ga je pripravil predsednik uprave Robert Ferko. "Upam, da bo uspel," pravi. Po Ferkovih besedah sanacijski načrt temelji na treh stebrih. Na prodajno-marketinškem področju bo Skimar okrepil prodajne dejavnosti na slovenskem in strateških trgih. Z drugim ukrepom, ki predstavlja zniževanja stroškov, bo centraliziral poslovanje in ustvaril sinergije med povezanimi podjetji. Tretji načrtovani ukrep predstavlja dogovor z bankami o reprogramiranju posojil, ki zapadejo letos v plačilo. Po načrtih naj bi Skimar prihodnje leto posloval še rahlo negativno, leta 2011 pa naj bi ustvaril dobiček. Skimar, ki zdaj zaposluje okoli 1000 delavcev, naj bi število zaposlenih v prihodnje znižal od 200 do 300. Po načrtih naj bi se število delovnih mest v Sloveniji ohranilo v veliki večini.
V ožji izbor za dva nova člana Skimarjeve uprave se je uvrstilo deset kandidatov, od tega pet za zimski program in pet za navtični program. Po besedah Ferka morajo kandidati, od katerih je le eden Slovenec, do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti vizijo razvoja Skimarja.
Povzeto po Dnevniku.
Skimar in kako so si Planinšec, Vrečar in Keršič delili plen
Revizorji so v Skimarju pri pregledu vodenja posameznih poslov v obdobju 2004-2008 ugotovili za okoli 800.000 evrov spornih pogodb.
Nadzorni svet družbe bo zato revizorsko poročilo dal v pregled odvetnikom, ki bodo ocenili verjetnost uspeha v morebitnih odškodninskih tožbah proti prejšnjim upravam, posredoval pa ga bo tudi kriminalistom.
Revizorji pregledali tri glavna področja
Prvi nadzornik Skimarja Stojan Nikolić je pri tem pojasnil, da so revizorji pregledali tri glavna področja: pravne storitve, svetovalne pogodbe in agentske pogodbe. Na pravnem področju so potrdili že znano dejstvo, da do leta 2009 Skimar sploh ni imel lastne pravne službe. Od leta 2004 do leta 2008 je imelo podjetje najeto odvetniško pisarno, za katero je v teh letih odštel 417.000 evrov.
Lani sta jo zamenjali odvetniški družbi Planinšek in Vrečar, s katerima je bilo podpisanih sedem pogodb v vrednosti 543.000 evrov. Dve od teh pogodb, vrednih 326.000 evrov, sta podpisala nekdanji v. d. predsedika uprave družbe Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj. Razlog za njuno sklenitev še danes ni znan.
Nadzorniki podprli strategijo za naslednja leta
Sporne so bile še nekatere druge pogodbe, sklenjene v višini 190.000 evrov in pogodba za svetovanje Draga Keršiča, ki mu je Skimar plačal 162.000 evrov. Poleg tega so revizorji našli listine, iz katerih ni razvidno, ali so bile naročene storitve opravljene ali ne in za kakšna dela naj bi sploh šlo.
Nadzorniki so se seznanili še s strategijo dela za prihodnja leta. Ta med drugim predvideva, da bo imela družba 17 milijonov evrov lastnega denarnega toka ter da bo že v letošnji zimski diviziji zaznala pozitivno poslovanje.
Novi člani uprave znani do poletja
Glede prijav za člane uprave je Nikolić pojasnil, da jih je prispelo 63. Kdo bo izbran, bo znano do poletja.
M. N.
Povzeto po RTV Slovenija.
torek, 28. april 2009
Kaj počnejo vsemogočni svetovalci v Sloveniji
Borut Mekina podpisuje srhljiv članek o tem, kako so si svetovalske mreže v Sloveniji spletle obsežne gnusne lovke po podjetjih, ki hirajo. V tuji nesreči se najdejo taki, ki vidijo svojo zlato priložnost, ampak le za svoj žep. V razpredeni mreži nastopajo zanimivi ljudje, ki jih tam ne bi pričakovali. Kaj za vraga v svetovalnih vodah počne razvpiti odvetnik obtožencev hudih kaznivih dejanj, Danijel Planinšec? S čim si je zaslužil svoj strokovni renome? In kdo, pri hudiču, je samostojni podjetnik Drago Keršič? Zakaj se Borut Meh samo nasmehne, ko sliši za podjetje »Ferk & Partner«?
Ni mi dalo miru, zato sem poskušal pobrskati, kaj počne mladi podjetnik, ker mu je v članku odmerjenega precej prostora. Po pravici. Drago Keršič nastopa kot svetovalec kar povsod, v Skimarju, Beti, Muri in KAD-u ... in še kje. Po zapisu v Dnevniku je od Skimarja zahteval pogodbo v višini 1,5 milijona evrov! Možak je pač skromen. Po nekaj čudenja je uspel ponudbo znižati in na koncu je pristal celo na bistveno manjše plačilo. Mar kdo res naivno misli, da je Skimar v njem videl odličnega strokovnjaka, ki mu je treba plačati takšne denarce? Ne, bolj verjetni so drugi scenariji. Po kazanju dokumentacije na nacionalni televiziji je le iz metliške Beti v letu 2006 prejel okoli 100.000 evrov. Spet skromen znesek. Nekaj podobnega v Muri. Njegovo »nepotrebno« svetovanje KAD-u bolj kaže na prijateljske povezave kot na kaj drugega. Novinar bi se moral vprašati, ali so to realne cifre, ki jih prejemajo svetovalci? Kako se do njih pride? So vsote izplačane po učinku njihovih projektov ali brez njih? In zakaj so tako nerazumno visoke, in to v firmah, ki životarijo?
Sum je lahko opravičeno le eden, da so številke dogovorjene in posli tudi. Mogoče se le išče izvajalec za primeren znesek v vnaprej pripravljenem scenariju. Ve se, kako je treba to storiti po domače. Sistemi izčrpavanja podjetij imajo svoje prepoznavne mehanizme in treba jih je raziskati ter obelodaniti. Je to posel za organe odkrivanja in protikorupcijsko komisijo? Seveda je! Novinar bi lahko raziskal, zakaj da so v državnem KADu najeli novega svetovalca, če pa so imeli svoje? Nakazuje se povezava med Toplakom in Keršičem. In drugič, kako to, da se Toplak pojavlja kot paralastnik tudi v Skimarju oziroma v Elanu, kjer je še en kader iz vrha SDS, dr. Gregor Gomišček vodil nadzorni svet? Kakšno vlogo ima pri hiranju Skimarja v tistem času vodilna Janševa SDS?
Da nek slabo znan svetovalec v eni osebi, brez zaposlenih, doma iz Slovenske Bistrice, svetuje polovici najboljših slovenskih firm, s tem postane manjše naključje. Politični botri ali kakšni drugi so morali opraviti svoj delež. Bo kdo preveril njegove bilance? Pustimo tudi ob strani, kako so »svetovalci za odpuščanje«, kot duhovito pravi naslovnica Mladine, krvosesno razpoloženi, brez moralnega občutka za usode delavk, delavcev in njihovih družin. V nebo vpijoč razkorak si v teh težkih časih z lahkoto zapomnimo, osebne grabežljive koristi prvih in lakota in nemoč drugih se dopolnjujeta kot v kaki socialni drami. Če kdo, potem bi morali odpuščene delavke in delavci skupaj s svojimi družinami vložiti ovadbe proti svojim upravam zaradi sklepanja škodljivih svetovalnih pogodb. To bi lahko storili sindikati v teh podjetjih.
Tednik Mladina je pred meseci zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu je očital, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj. S tem je RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot izziv časopisu ponujam v razmislek ponovitev enakega, takrat zelo odmevnega dejanja. Zakaj Mladina ne vloži ovadbe proti tistim, ki so sklepali škodljive pogodbe s »svetovalci«, zaradi katerih počasi štejemo odpuščene delavce v tisočih? Pred tem pa še dodatno razišče, kako so ti dogovori tekli?
Tomaž H. Hojnik, Celje
Povzeto po Mladini.
Ni mi dalo miru, zato sem poskušal pobrskati, kaj počne mladi podjetnik, ker mu je v članku odmerjenega precej prostora. Po pravici. Drago Keršič nastopa kot svetovalec kar povsod, v Skimarju, Beti, Muri in KAD-u ... in še kje. Po zapisu v Dnevniku je od Skimarja zahteval pogodbo v višini 1,5 milijona evrov! Možak je pač skromen. Po nekaj čudenja je uspel ponudbo znižati in na koncu je pristal celo na bistveno manjše plačilo. Mar kdo res naivno misli, da je Skimar v njem videl odličnega strokovnjaka, ki mu je treba plačati takšne denarce? Ne, bolj verjetni so drugi scenariji. Po kazanju dokumentacije na nacionalni televiziji je le iz metliške Beti v letu 2006 prejel okoli 100.000 evrov. Spet skromen znesek. Nekaj podobnega v Muri. Njegovo »nepotrebno« svetovanje KAD-u bolj kaže na prijateljske povezave kot na kaj drugega. Novinar bi se moral vprašati, ali so to realne cifre, ki jih prejemajo svetovalci? Kako se do njih pride? So vsote izplačane po učinku njihovih projektov ali brez njih? In zakaj so tako nerazumno visoke, in to v firmah, ki životarijo?
Sum je lahko opravičeno le eden, da so številke dogovorjene in posli tudi. Mogoče se le išče izvajalec za primeren znesek v vnaprej pripravljenem scenariju. Ve se, kako je treba to storiti po domače. Sistemi izčrpavanja podjetij imajo svoje prepoznavne mehanizme in treba jih je raziskati ter obelodaniti. Je to posel za organe odkrivanja in protikorupcijsko komisijo? Seveda je! Novinar bi lahko raziskal, zakaj da so v državnem KADu najeli novega svetovalca, če pa so imeli svoje? Nakazuje se povezava med Toplakom in Keršičem. In drugič, kako to, da se Toplak pojavlja kot paralastnik tudi v Skimarju oziroma v Elanu, kjer je še en kader iz vrha SDS, dr. Gregor Gomišček vodil nadzorni svet? Kakšno vlogo ima pri hiranju Skimarja v tistem času vodilna Janševa SDS?
Da nek slabo znan svetovalec v eni osebi, brez zaposlenih, doma iz Slovenske Bistrice, svetuje polovici najboljših slovenskih firm, s tem postane manjše naključje. Politični botri ali kakšni drugi so morali opraviti svoj delež. Bo kdo preveril njegove bilance? Pustimo tudi ob strani, kako so »svetovalci za odpuščanje«, kot duhovito pravi naslovnica Mladine, krvosesno razpoloženi, brez moralnega občutka za usode delavk, delavcev in njihovih družin. V nebo vpijoč razkorak si v teh težkih časih z lahkoto zapomnimo, osebne grabežljive koristi prvih in lakota in nemoč drugih se dopolnjujeta kot v kaki socialni drami. Če kdo, potem bi morali odpuščene delavke in delavci skupaj s svojimi družinami vložiti ovadbe proti svojim upravam zaradi sklepanja škodljivih svetovalnih pogodb. To bi lahko storili sindikati v teh podjetjih.
Tednik Mladina je pred meseci zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu je očital, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj. S tem je RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Kot izziv časopisu ponujam v razmislek ponovitev enakega, takrat zelo odmevnega dejanja. Zakaj Mladina ne vloži ovadbe proti tistim, ki so sklepali škodljive pogodbe s »svetovalci«, zaradi katerih počasi štejemo odpuščene delavce v tisočih? Pred tem pa še dodatno razišče, kako so ti dogovori tekli?
Tomaž H. Hojnik, Celje
Povzeto po Mladini.
četrtek, 5. marec 2009
Svetovalci za odpuščanje in njihovi krogi
Svetovalci za odpuščanje
Kdo so ljudje, ki služijo stotisoče evrov na račun podjetij v težavah?
Borut MekinaLani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično zaslužiti. Kot so nam pojasnili v Muri, so v podjetju po tem, ko jih je zapustil prejšnji predsednik uprave Borut Meh, leta 2007 sklenili svetovalno pogodbo z Dragom Keršičem. Keršič naj bi Muro iz proizvodnega obrata poskušal preoblikovati v nekakšen logistični holding. A neuspešno. Nato so maja lani pogodbo sklenili z mariborskim svetovalnim podjetjem »Prof. dr. Ferk & Partner«. Koliko je za svoje storitve dobil Keršič, nam ni uspelo izvedeti, podjetju Prof. dr. Ferk & Partner pa bi lahko Mura po naših ocenah za »prenovo poslovnih procesov« plačala do 175 tisoč evrov.
Preveč? Mura je zgolj eden izmed zadnjih, aktualnih primerov. Drug primer je Skimar oziroma Elan. Tudi Elan je podjetje, ki zaradi racionalizacije poslovanja odpušča delavce. In kot se je izkazalo, je tudi pri tem projektu sodeloval svetovalec Drago Keršič, ki naj bi za 150 tisoč evrov izdelal program reorganizacije. Svetovalni stroški v Elanu so samo v lanskem letu znašali 750 tisoč evrov, v njih pa sta, kot je znano, sodelovala še dva mariborska odvetnika, Rajko Vrečar in Daniel Planinšec. Rezultatov njihovega dela, zanimivo, razen nadzornikov, ki o tem nočejo govoriti, nihče prav dobro ne pozna. Tudi predsednik sindikata Skimar Dušan Ferjan ne. Da je šlo pri svetovanju družbi enostavno za šarlatanstvo, to oceno smo ponudili mi, Ferjan ne želi trditi, ker so mu uporabo pregrobih besed zaradi morebitnih tožb odsvetovali. Strinja pa se, da je, glede na rezultat vseh preplačanih analiz, izkupiček »nesprejemljiv«. Če bi rezultati skoraj milijon evrov vredne reorganizacije obstajali, bi jih konec koncev morali jasno videti.
Tretji primer je usoda šivilj v tovarni Beti. Omenjeno belokranjsko podjetje, ki je tudi gospodarski temelj Metlike, je nedavno »likvidiralo« eno od svojih hčerinskih družb in odpustilo 50 šivilj, ta teden pa naj bi obvestila o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk, ker bi naj bile predrage. Morda gre za še en primer tekstilnega podjetja, ki izgublja konkurenčni boj s cenejšimi vzhodnoevropejskimi ali kitajskimi delavci. A tudi v tem primeru so imeli od »odpuščanja« koristi predvsem svetovalci. Ti so za projekt racionalizacije samo leta 2006 dobili več kot 100 tisoč evrov. Kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na RTV, je Beti leta 2006 naprej sklenila 95 tisoč evrov vredno svetovalno pogodbo z mariborskim podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v imenu katerega je sprva delal svetovalec Drago Keršič. Kasneje istega leta pa je podjetje sklenilo še samostojno pogodbo z omenjenim svetovalcem iz Maribora za 11 tisoč evrov, s katerim še danes sodelujejo. Če so bili v letih 2007 in 2008 zneski podobni, je Keršič zaslužil skoraj 300 tisoč evrov. Dogovor z omenjenim svetovalcem naj bi se nanašal »na celovito optimizacijo podjetniških procesov« v likvidirani Beti Moda. Nekako tako se v strokovnem žargonu imenuje odpuščanje, bi lahko sklenili.
Naključij je enostavno preveč. Svetovalne pogodbe z Dragom Keršičem v Muri in v Beti so bile denimo podpisane v času, ko je obe podjetji vodil direktor Aleš Kumperščak. Keršič je bil poleg tega bivši zaposleni v podjetju Prof. Ferk & Partner, ki je svetovalo v Beti in ki sedaj svetuje v Muri. Tudi Keršičevo delo v Elanu ni naključje. Eden izmed glavnih lastnikov Elana je namreč paradržavni Kad. V času, ko je Kad vodil Tomaž Toplak, leta 2007, Keršič ni svetoval le Elanu, ampak tudi Toplaku in kapitalski družbi. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj. Keršič je s Toplakom podpisal pogodbo za pripravo »analize ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada«, za kar je prejel kar 47.400 evrov. Marsikomu že tedaj ni bilo jasno, kako lahko poslovanje Kada, kjer je zaposlena kopica dobrih strokovnjakov, pomaga mladi Keršič. Isto velja za očitno drage pravniške svetovalne storitve Rajka Vrečarja in Daniela Planinšca. Dovolj je že, če se spomnimo, da sta oba na željo Kada in Soda med letoma 2006 in 2007 opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca. Kakšna je usoda Iskraemeca, pa je tudi znano. Za šest mesecev dela naj bi po tedaj objavljenih informacijah odvetnika prejela kar 300.000 evrov.
Omenjeni primeri so med sindikalisti dobro znani. V javnosti je mogoče na to temo najti dve različni interpretaciji. Marsikdo špekulira, da so se nekateri najdražji svetovalci in pravniki, katerih storitve močno presegajo normalne odvetniške tarife, celo dogovorili z vodstvi za razdelitev nagrade. Medtem ko svetovalci, med njimi so tudi velika in ugledna podjetja, ki imajo milijonski promet - mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney, ki je začelo s poslovanjem v Sloveniji leta 2005, je imelo leta 2006 že 4,2 milijona evrov prometa, leta 2007 pa že 5,2 milijona -, trdijo, da podjetjem v krizi pomagajo pred zlomom. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ima o tem svojo teorijo. Pravi, da je poplava raznih svetovalcev preprosto posledica dejstva, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do velikih menedžerskih zamenjav. Novi direktorji, ki se na delovnih mestih niso takoj znašli, so pa hoteli takoj prikazati rezultate svojega poslovanja, so začeli najemati svetovalce. »Problem je v tem, da gre za velika podjetja. To niso podjetja, ki imajo 10 zaposlenih. Ta velika podjetja bi morala ustvariti svojo pravno in svetovalno službo. A ker so se ti gospodje tako hitro menjali, je to kolateralni strošek,« trdi Semolič. Dobra podjetja bi pač morala graditi svoj kader in vanj vlagati. Pravniki bi morali sodelovati pri poslu od začetka do konca. Svetovalna podjetja to situacijo zgolj izkoriščajo.
Peternelj nam je dejal, da so najeli svetovalno podjetje z mednarodnimi izkušnjami, s pomočjo katerega bodo poskušali najti notranje rezerve, znižati stroške in reorganizirati podjetje, pogodbe s prvim svetovalcem, Keršičem, pa niso uresničili, saj niso verjeli, da lahko en sam človek sanira 3500-članski kolektiv. Svetovanje deluje na podlagi brainstorminga oziroma intenzivne notranje komunikacije, tako da zaposleni v skupinah sami iščejo načine, kako varčevati. Peternelj pojasnjuje, da so svetovalci iz podjetja Prof. dr. Ferk sedaj pri »četrtem koraku od petih«, na koncu pa pričakujejo, da bo Mura s tem privarčevala do 3,5 milijona evrov. Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner naj bi prejelo, poleg določenih fiksnih plačil, tudi nagrado. »Podjetje prof. dr. Ferka bo dobilo maksimalno 5 odstotkov od odobrenih in realiziranih prihrankov skupaj s fiksnim delom. Kolikšen bo končni znesek, bo odvisno od v bilanci ugotovljenih prihrankov,« nam je odgovoril Huber. Če bo Mura na koncu res poslovala pozitivno in bo v letu dni privarčevala 3,5 milijona, bo podjetje prof. dr. Ferka torej zaslužilo do 175 tisoč evrov. Da pa je zato treba tudi odpuščati, je Huberju jasno. Pri oceni obsega poslovanja v proizvodnih družbah so namreč na podlagi podatkov prodaje izračunali povprečni 17-odstotni padec poslovanja. »Zmanj-šanje števila zaposlenih za 676 je posledica tega zmanjšanja planirane realizacije. Ali se bo to zgodilo v tej višini, ali bo odpuščenih še več, ali pa manj, bo odvisno od doseganja mesečne realizacije,« pravi Huber.
Pri tem ostaja eno vprašanje: Zakaj svetovalcev ni najel že Meh? »Če pogledate, kako je šlo Muri tedaj, ko sem jo jaz zapustil, lahko ugotovite, da ti svetovalci niso kaj posebej pripomogli,« odgovarja Meh. Edini problem, ki ga ima Mura, pravi, je, kako znižati število zaposlenih čim manj boleče za podjetje in okolje. »Ne vem, kako lahko pri tem pomagajo svetovalci,« dodaja. Razen če želi uprava - kot se tudi nemalokrat zgodi - izgovor za večje odpuščanje prevaliti drugam. Da je to pogost primer, trdi tudi Vlado Dimovski, sedaj predstojnik katedre za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, sicer pa bivši minister za delo in aktualni premierov svetovalec za energetiko. Dimovski pravi, da pogosto »podjetja najamejo svetovalce zato, da predlagajo odpuščanje, da njim samim, torej poslovodstvu, tega ni treba narediti«. Nagrade za takšno delo so lahko milijonske in znašajo nekaj odstotkov od rasti dobička, rasti delnic ali nekaj odstotkov od privarčevanega denarja.
Meh svetovalcev ni najemal. Tudi potrebe po najemu dragih pravnih strokovnjakov ni videl. Za okrog 2000 evrov na mesec so sodelovali z odvetniško pisarno Avbreht - Zajc. V lanskem letu pa naj bi Mura mariborskemu odvetniku Danielu Planinšcu za pravno svetovanje na mesec plačevala kar 8300 evrov. Z njim so sodelovali tri mesece, saj je nadzorni svet pred kratkim sklenil, da za zdaj pogodbe ne bodo podaljšali. Teorija, po kateri svetovalna podjetja začnejo izkoriščati krizo vodenja v podjetjih, se je Mehu potrdila tudi ob njegovem odhodu iz Preventa. Kot je znano, je Meh zaradi sporov med glavnima lastnikoma moral zapustiti družbo Prevent, ki se je zaradi posledic gospodarske krize za avtomobilsko industrijo ravno tako znašla v težavah. Kot je v začetku februarja sporočilo vodstvo podjetja, naj bi podjetje v tem letu zapustilo do 500 delavcev, saj bodo proizvodnjo šivanja avtomobilskih prevlek preselili na območja z nižjimi stroški dela, v Maroko, v Bosno in Hercegovino ter Moldavijo. Še preden je odšel, nam je dejal Meh, »sem se samo nasmehnil«, ko je tudi Prevent dobil ponudbo podjetja Prof. dr. Ferk.
Kakovost nasvetov je seveda težko ovrednotiti, še posebej, ker podjetja analize in izdelke, ki so jih naročili, skrbno skrivajo. Poleg podjetij, ki jim svetuje Prof. dr. Ferk & Partner, pa so metodo »dr. Hansa Ferka« sedaj uporabile tudi nekatere občine. Podjetje namreč za potrebe javne uprave in samouprave ponuja t. i. produkt VIS ali »Vizija in Strategija Občine«. Kot so nam pojasnili v občini Dravograd, jih je raziskava stala več kot 25 tisoč evrov (brez DDV), enako vizijo, ki naj bi ponudila pogled vnaprej za 25 let, so kupile še občine Lenart, Laško, Kungota, Dravograd, Sv. Ana in Velenje. Ti izdelki pa so javno objavljeni. V resnici gre za statistično temeljito obdelane ankete med občani. Zanimivo je, da so si tako izdelane vizije precej podobne. Občino Velenje naj bi denimo čez 25 let odlikovalo »razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti,« in »privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti«. Občino Dravograd pa »razvito gospodarstvo« ter »visoka kakovost življenja zlasti v okoljskem in bivalnem pogledu, ki jo bosta odlikovali vrednota medsebojnega spoštovanja«. Jasno, obe občini bosta razvijali tudi okoljsko in energetsko prijazne tehnologije. Župani so doslej za te raziskave, če vsaka stane 25 tisoč evrov, podjetju plačali že več kot 100 tisoč evrov (plus DDV).
Seveda pa odgovornost ali celo krivdo za najem podjetniških svetovalcev nosijo lastniki. V primeru Mure ali Elana leži ta na plečih obeh paradržavnih skladov, Kada in Soda. Lahko se spomnimo, kaj je konec minulega leta sklenila Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Sporočili so, da je tudi cerkev zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije Anton Stres je poudaril, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. In ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, so vse politične, gospodarske in finančne institucije pozvali h krepitvi mehanizmov solidarnosti. Le to lahko na koncu delavce reši. S tem se lahko samo strinjamo. Dodajmo še, da je večinska lastnica družbe Beti prek svojih holdingov mariborska nadškofija, manjši neposredni delež pa ima v Beti tudi metliška župnija.
Članek povzet po Mladini.
Kdo so ljudje, ki služijo stotisoče evrov na račun podjetij v težavah?
Borut MekinaLani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično zaslužiti. Kot so nam pojasnili v Muri, so v podjetju po tem, ko jih je zapustil prejšnji predsednik uprave Borut Meh, leta 2007 sklenili svetovalno pogodbo z Dragom Keršičem. Keršič naj bi Muro iz proizvodnega obrata poskušal preoblikovati v nekakšen logistični holding. A neuspešno. Nato so maja lani pogodbo sklenili z mariborskim svetovalnim podjetjem »Prof. dr. Ferk & Partner«. Koliko je za svoje storitve dobil Keršič, nam ni uspelo izvedeti, podjetju Prof. dr. Ferk & Partner pa bi lahko Mura po naših ocenah za »prenovo poslovnih procesov« plačala do 175 tisoč evrov.
Preveč? Mura je zgolj eden izmed zadnjih, aktualnih primerov. Drug primer je Skimar oziroma Elan. Tudi Elan je podjetje, ki zaradi racionalizacije poslovanja odpušča delavce. In kot se je izkazalo, je tudi pri tem projektu sodeloval svetovalec Drago Keršič, ki naj bi za 150 tisoč evrov izdelal program reorganizacije. Svetovalni stroški v Elanu so samo v lanskem letu znašali 750 tisoč evrov, v njih pa sta, kot je znano, sodelovala še dva mariborska odvetnika, Rajko Vrečar in Daniel Planinšec. Rezultatov njihovega dela, zanimivo, razen nadzornikov, ki o tem nočejo govoriti, nihče prav dobro ne pozna. Tudi predsednik sindikata Skimar Dušan Ferjan ne. Da je šlo pri svetovanju družbi enostavno za šarlatanstvo, to oceno smo ponudili mi, Ferjan ne želi trditi, ker so mu uporabo pregrobih besed zaradi morebitnih tožb odsvetovali. Strinja pa se, da je, glede na rezultat vseh preplačanih analiz, izkupiček »nesprejemljiv«. Če bi rezultati skoraj milijon evrov vredne reorganizacije obstajali, bi jih konec koncev morali jasno videti.
Tretji primer je usoda šivilj v tovarni Beti. Omenjeno belokranjsko podjetje, ki je tudi gospodarski temelj Metlike, je nedavno »likvidiralo« eno od svojih hčerinskih družb in odpustilo 50 šivilj, ta teden pa naj bi obvestila o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk, ker bi naj bile predrage. Morda gre za še en primer tekstilnega podjetja, ki izgublja konkurenčni boj s cenejšimi vzhodnoevropejskimi ali kitajskimi delavci. A tudi v tem primeru so imeli od »odpuščanja« koristi predvsem svetovalci. Ti so za projekt racionalizacije samo leta 2006 dobili več kot 100 tisoč evrov. Kot kažejo dokumenti, ki so jih pridobili na RTV, je Beti leta 2006 naprej sklenila 95 tisoč evrov vredno svetovalno pogodbo z mariborskim podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v imenu katerega je sprva delal svetovalec Drago Keršič. Kasneje istega leta pa je podjetje sklenilo še samostojno pogodbo z omenjenim svetovalcem iz Maribora za 11 tisoč evrov, s katerim še danes sodelujejo. Če so bili v letih 2007 in 2008 zneski podobni, je Keršič zaslužil skoraj 300 tisoč evrov. Dogovor z omenjenim svetovalcem naj bi se nanašal »na celovito optimizacijo podjetniških procesov« v likvidirani Beti Moda. Nekako tako se v strokovnem žargonu imenuje odpuščanje, bi lahko sklenili.
Namesto direktorjev
Morda je naključje, da se ista imena pojavljajo v vseh treh sedaj najbolj razvpitih primerih. Morda so odvetnik Planinšec, pa svetovalec Keršič in svetovalno podjetje Prof. Ferk & Partner pač odličnjaki v svojem poslu in so jih podjetja zbrala prav zaradi njihovih referenc - zato da bi se rešila težav. Vendar se ta teza začne podirati, če ugotovimo, da posameznike v omenjeni svetovalni igri družijo nekatere precej močne povezave.Naključij je enostavno preveč. Svetovalne pogodbe z Dragom Keršičem v Muri in v Beti so bile denimo podpisane v času, ko je obe podjetji vodil direktor Aleš Kumperščak. Keršič je bil poleg tega bivši zaposleni v podjetju Prof. Ferk & Partner, ki je svetovalo v Beti in ki sedaj svetuje v Muri. Tudi Keršičevo delo v Elanu ni naključje. Eden izmed glavnih lastnikov Elana je namreč paradržavni Kad. V času, ko je Kad vodil Tomaž Toplak, leta 2007, Keršič ni svetoval le Elanu, ampak tudi Toplaku in kapitalski družbi. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj. Keršič je s Toplakom podpisal pogodbo za pripravo »analize ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada«, za kar je prejel kar 47.400 evrov. Marsikomu že tedaj ni bilo jasno, kako lahko poslovanje Kada, kjer je zaposlena kopica dobrih strokovnjakov, pomaga mladi Keršič. Isto velja za očitno drage pravniške svetovalne storitve Rajka Vrečarja in Daniela Planinšca. Dovolj je že, če se spomnimo, da sta oba na željo Kada in Soda med letoma 2006 in 2007 opravljala skrbni pravni pregled Iskraemeca. Kakšna je usoda Iskraemeca, pa je tudi znano. Za šest mesecev dela naj bi po tedaj objavljenih informacijah odvetnika prejela kar 300.000 evrov.
Omenjeni primeri so med sindikalisti dobro znani. V javnosti je mogoče na to temo najti dve različni interpretaciji. Marsikdo špekulira, da so se nekateri najdražji svetovalci in pravniki, katerih storitve močno presegajo normalne odvetniške tarife, celo dogovorili z vodstvi za razdelitev nagrade. Medtem ko svetovalci, med njimi so tudi velika in ugledna podjetja, ki imajo milijonski promet - mednarodno svetovalno podjetje A.T. Kearney, ki je začelo s poslovanjem v Sloveniji leta 2005, je imelo leta 2006 že 4,2 milijona evrov prometa, leta 2007 pa že 5,2 milijona -, trdijo, da podjetjem v krizi pomagajo pred zlomom. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ima o tem svojo teorijo. Pravi, da je poplava raznih svetovalcev preprosto posledica dejstva, da je v Sloveniji v zadnjih letih prišlo do velikih menedžerskih zamenjav. Novi direktorji, ki se na delovnih mestih niso takoj znašli, so pa hoteli takoj prikazati rezultate svojega poslovanja, so začeli najemati svetovalce. »Problem je v tem, da gre za velika podjetja. To niso podjetja, ki imajo 10 zaposlenih. Ta velika podjetja bi morala ustvariti svojo pravno in svetovalno službo. A ker so se ti gospodje tako hitro menjali, je to kolateralni strošek,« trdi Semolič. Dobra podjetja bi pač morala graditi svoj kader in vanj vlagati. Pravniki bi morali sodelovati pri poslu od začetka do konca. Svetovalna podjetja to situacijo zgolj izkoriščajo.
Razburkana Mura
Beti, Elan in Mura spadajo v kategorijo podjetij, kjer so lastniki iz različnih razlogov večkrat zamenjali vodstvo. Odkar je sredi leta 2007 predsednik uprave Mure Borut Meh po petih letih vodenja podjetje zapustil, ima Mura po Kumperščaku že drugega direktorja v letu in pol - Franca Hubra. Eno svetovalno pogodbo je podpisal Kumperščak, nato je naslednjo, s podjetjem Prof. dr. Ferk & Partner, v vmesnem obdobju podpisal prokurist Henrik Peternelj.Peternelj nam je dejal, da so najeli svetovalno podjetje z mednarodnimi izkušnjami, s pomočjo katerega bodo poskušali najti notranje rezerve, znižati stroške in reorganizirati podjetje, pogodbe s prvim svetovalcem, Keršičem, pa niso uresničili, saj niso verjeli, da lahko en sam človek sanira 3500-članski kolektiv. Svetovanje deluje na podlagi brainstorminga oziroma intenzivne notranje komunikacije, tako da zaposleni v skupinah sami iščejo načine, kako varčevati. Peternelj pojasnjuje, da so svetovalci iz podjetja Prof. dr. Ferk sedaj pri »četrtem koraku od petih«, na koncu pa pričakujejo, da bo Mura s tem privarčevala do 3,5 milijona evrov. Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner naj bi prejelo, poleg določenih fiksnih plačil, tudi nagrado. »Podjetje prof. dr. Ferka bo dobilo maksimalno 5 odstotkov od odobrenih in realiziranih prihrankov skupaj s fiksnim delom. Kolikšen bo končni znesek, bo odvisno od v bilanci ugotovljenih prihrankov,« nam je odgovoril Huber. Če bo Mura na koncu res poslovala pozitivno in bo v letu dni privarčevala 3,5 milijona, bo podjetje prof. dr. Ferka torej zaslužilo do 175 tisoč evrov. Da pa je zato treba tudi odpuščati, je Huberju jasno. Pri oceni obsega poslovanja v proizvodnih družbah so namreč na podlagi podatkov prodaje izračunali povprečni 17-odstotni padec poslovanja. »Zmanj-šanje števila zaposlenih za 676 je posledica tega zmanjšanja planirane realizacije. Ali se bo to zgodilo v tej višini, ali bo odpuščenih še več, ali pa manj, bo odvisno od doseganja mesečne realizacije,« pravi Huber.
Pri tem ostaja eno vprašanje: Zakaj svetovalcev ni najel že Meh? »Če pogledate, kako je šlo Muri tedaj, ko sem jo jaz zapustil, lahko ugotovite, da ti svetovalci niso kaj posebej pripomogli,« odgovarja Meh. Edini problem, ki ga ima Mura, pravi, je, kako znižati število zaposlenih čim manj boleče za podjetje in okolje. »Ne vem, kako lahko pri tem pomagajo svetovalci,« dodaja. Razen če želi uprava - kot se tudi nemalokrat zgodi - izgovor za večje odpuščanje prevaliti drugam. Da je to pogost primer, trdi tudi Vlado Dimovski, sedaj predstojnik katedre za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, sicer pa bivši minister za delo in aktualni premierov svetovalec za energetiko. Dimovski pravi, da pogosto »podjetja najamejo svetovalce zato, da predlagajo odpuščanje, da njim samim, torej poslovodstvu, tega ni treba narediti«. Nagrade za takšno delo so lahko milijonske in znašajo nekaj odstotkov od rasti dobička, rasti delnic ali nekaj odstotkov od privarčevanega denarja.
Meh svetovalcev ni najemal. Tudi potrebe po najemu dragih pravnih strokovnjakov ni videl. Za okrog 2000 evrov na mesec so sodelovali z odvetniško pisarno Avbreht - Zajc. V lanskem letu pa naj bi Mura mariborskemu odvetniku Danielu Planinšcu za pravno svetovanje na mesec plačevala kar 8300 evrov. Z njim so sodelovali tri mesece, saj je nadzorni svet pred kratkim sklenil, da za zdaj pogodbe ne bodo podaljšali. Teorija, po kateri svetovalna podjetja začnejo izkoriščati krizo vodenja v podjetjih, se je Mehu potrdila tudi ob njegovem odhodu iz Preventa. Kot je znano, je Meh zaradi sporov med glavnima lastnikoma moral zapustiti družbo Prevent, ki se je zaradi posledic gospodarske krize za avtomobilsko industrijo ravno tako znašla v težavah. Kot je v začetku februarja sporočilo vodstvo podjetja, naj bi podjetje v tem letu zapustilo do 500 delavcev, saj bodo proizvodnjo šivanja avtomobilskih prevlek preselili na območja z nižjimi stroški dela, v Maroko, v Bosno in Hercegovino ter Moldavijo. Še preden je odšel, nam je dejal Meh, »sem se samo nasmehnil«, ko je tudi Prevent dobil ponudbo podjetja Prof. dr. Ferk.
Verujmo in svetujmo
Kaj pravzaprav svetovalna podjetja sploh ponujajo? Podjetje Prof. dr. Ferk & Partner vodi seveda dr. Hans Ferk, ki je do sredine leta 2008 kot zunanji sodelavec sodeloval pri študiju MBA na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. V Muri, pojasnjuje Ferk, šteje njihova svetovalna ekipa sedem svetovalcev, ki so najmanj en dan na teden v podjetju, preostali dnevi pa naj bi bili namenjeni »obdelavi in analizi pridobljenih podatkov in optimizaciji ukrepov«. Izvedba celotnega projekta v podjetjih traja povprečno leto in pol. Ponosni so na uspeh v Skupini Sava, v Trimu, Premogovniku Velenje ali pri prestrukturiranju Litostroja EI. Leta 2003 so pogodbo sklenili z Acronijem. Podobno kot pri Muri so obljubljali tri milijone evrov prihrankov brez zmanjšanja delovnih mest. Jim je uspelo? Glavni direktor Acronija Slavko Kanalc nam je odgovoril, da je zaradi neprestanega zniževanja stroškov skozi leta težko »locirati posamezne prihranke na določene ukrepe«.Kakovost nasvetov je seveda težko ovrednotiti, še posebej, ker podjetja analize in izdelke, ki so jih naročili, skrbno skrivajo. Poleg podjetij, ki jim svetuje Prof. dr. Ferk & Partner, pa so metodo »dr. Hansa Ferka« sedaj uporabile tudi nekatere občine. Podjetje namreč za potrebe javne uprave in samouprave ponuja t. i. produkt VIS ali »Vizija in Strategija Občine«. Kot so nam pojasnili v občini Dravograd, jih je raziskava stala več kot 25 tisoč evrov (brez DDV), enako vizijo, ki naj bi ponudila pogled vnaprej za 25 let, so kupile še občine Lenart, Laško, Kungota, Dravograd, Sv. Ana in Velenje. Ti izdelki pa so javno objavljeni. V resnici gre za statistično temeljito obdelane ankete med občani. Zanimivo je, da so si tako izdelane vizije precej podobne. Občino Velenje naj bi denimo čez 25 let odlikovalo »razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti,« in »privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti«. Občino Dravograd pa »razvito gospodarstvo« ter »visoka kakovost življenja zlasti v okoljskem in bivalnem pogledu, ki jo bosta odlikovali vrednota medsebojnega spoštovanja«. Jasno, obe občini bosta razvijali tudi okoljsko in energetsko prijazne tehnologije. Župani so doslej za te raziskave, če vsaka stane 25 tisoč evrov, podjetju plačali že več kot 100 tisoč evrov (plus DDV).
Seveda pa odgovornost ali celo krivdo za najem podjetniških svetovalcev nosijo lastniki. V primeru Mure ali Elana leži ta na plečih obeh paradržavnih skladov, Kada in Soda. Lahko se spomnimo, kaj je konec minulega leta sklenila Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Sporočili so, da je tudi cerkev zaskrbljena zaradi svetovne finančne krize. Predsednik komisije Anton Stres je poudaril, da kriza kaže, kako pomembna so v gospodarskih in denarnih poslih etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in razumnosti. In ker kriza razodeva vse negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih, so vse politične, gospodarske in finančne institucije pozvali h krepitvi mehanizmov solidarnosti. Le to lahko na koncu delavce reši. S tem se lahko samo strinjamo. Dodajmo še, da je večinska lastnica družbe Beti prek svojih holdingov mariborska nadškofija, manjši neposredni delež pa ima v Beti tudi metliška župnija.
Članek povzet po Mladini.
torek, 3. marec 2009
Vedno več indicev o povezanem delovanju Skimarjevih zaslužkarjev
Skimarjevi zaslužkarji skupaj tudi v savinjskem podjetniškem inkubatorju
Ljubljana - Posamezniki, ki so imeli prek odvetniških in svetovalnih storitev pri izčrpavanju Skimarja v minulem letu najpomembnejšo vlogo, sodelujejo tudi pri drugih projektih, kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.Bivši vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar, celjski odvetnik Rajko Vrečar, ki je skupaj z Danielom Planinščcem v Skimarju lani zaslužil okoli 800.000 evrov, samostojni podjetnik Drago Keršič, ki mu je Skimar za svetovalne storitve lani plačal 150.000 evrov, in Tomaž Toplak, lani odstavljeni predsednik uprave Kada, največjega lastnika Skimarja, namreč tako ali drugače sodelujejo tudi v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Savinjske regije (MPI).
Razen tega, da se Štrlekar pojavlja v vlogi zunanjega svetovalca omenjenega inkubatorja, je tudi član nadzornega sveta Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje, ki je lastnik MPI. Medtem ko je Keršič, za katerega je širša javnost izvedela na podlagi visokih računov za svetovalne storitve, ki jih je izstavljal Skimarju, v MPI delno zaposlen kot strokovni sodelavec na projektih, se Vrečar pojavlja kot zunanji sodelavec za pravno svetovanje. Pomembno vlogo pri MPI ima tudi gospodarsko združenje podjetnikov malih in srednje velikih podjetij SME Union Slovenija, ki mu predseduje Toplak. Združenje namreč podjetjem v inkubatorju svetuje in za njih izvaja podjetniške delavnice.
Kot je znano, je Štrlekar konec leta 2007 najprej postal član Skimarjevega nadzornega sveta, po zamenjavi uprave lansko pomlad pa vršilec dolžnosti predsednika uprave. Kot vse kaže, pa je Štrlekar do najpomembnejših funkcij v Skimarju prišel po Toplakovem posredovanju. Prav pod Štrlekarjevo taktirko je Skimar z Vrečarjem in Planinšcem, ki z MPI sicer nima nobene povezave, sklenil pogodbi za odvetniške storitve.
Poleg omenjenih pogodb je Skimar lani sklenil svetovalno pogodbo še s Keršičem - slednji je upravi pomagal pri reorganizaciji Skimarja, za katero je bila sicer zadolžena prav uprava. Keršič je sicer po prvotnem predlogu želel zaslužiti 1,5 milijona evrov, vendar je od tega zneska prejel "le" desetino. Ob tem je ostala odprta možnost, da prejme dodatno še 250.000 evrov, in sicer v primeru, da bi Skimar predlagane ukrepe uresničeval.
V času, ko je bil Toplak še predsednik Kadove uprave, pa je Keršič sodeloval tudi s Kadom. Čeprav Kad zaposluje več deset ekonomskih in pravnih strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo in magisteriji znanosti, je Keršiču za pripravo analize ter definiranje ključnih področij izboljšanja poslovanja na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena konec leta 2007, plačal 47.400 evrov. Pod Toplakovim vodenjem sta v Kadu izdatno zaslužila tudi Vrečar in Planinšec, pri čemer višina zneska ni znana.
V MPI včeraj niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali sodelujejo z zgoraj omenjenimi osebami in kakšna je konkretno Keršičeva funkcija v MPI. "Lahko pa vam pojasnimo, da smo angažirali večje število svetovalcev za program podjetniškega inkubatorja in univerzitetnega inkubatorja. Ti niso samim sebi namen, temveč so servis podjetjem in podjetniškim skupinam." V MPI prav tako niso razkrili, koliko je znašala v lanskem in predlanskem letu vrednost poslov med MPI in SME Union, češ da so to informacije, ki jih nobena zasebna institucija ne posreduje javnosti. Ob tem velja spomniti, da je RRA Celje, ki je lastnica MPI, v večinski lasti občin in javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
Povzeto po Dnevniku.
sreda, 18. februar 2009
Novinarka demantirala vodstvo Beti
Povzetek po RTV Slovenija.
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Svetovalca imajo v podjetju od leta 2006. Prek podjetja dr. Ferk in partnerji so tisto leto svetovalcu Dragu Keršiču nakazali več kot 22 milijonov takratnih tolarjev oziroma nekaj več kot 95.000 evrov. Keršič je proti koncu leta 2006 z Beti sklenil samostojno pogodbo. Beti Holding mu je tako istega leta plačala še dobra dva milijona šeststo tisoč tolarjev oziroma 11.000 evrov, poroča TV Slovenija. Keršič pa je prav tisti svetovalec, ki je za visok honorar, šlo naj bi za 150.000 evrov, izdelal program reorganizacije Skimarja.
Beti je svetovalca dobila, potem ko se je z mesta predsednika uprave poslovil zadnji belokranjski direktor. Leta 2006, ko so najeli svetovalca za družbo Moda, je družbo vodil Aleš Krumperščak, ki je bil nekaj časa tudi direktor Mure.
Na čelu Beti je od leta 2005 Roberto Kocman, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da je družba brez nadzornega sveta, usodo zaposlenih pa krojijo Krekova družba in trije posamezniki, ki vodijo družbo. Lani, ko so razglasili likvidacijo Beti Mode, so se nagradili za uspešnost, delo pa je medtem izgubilo 50 šivilj. Prihodnji teden naj bi odločbe o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk.
A. M.
Beti: Za svetovanje 100.000 evrov
Gre za svetovalca, ki je pripravil tudi program reorganizacije Skimarja
Gospodarstvo, 13. februar 2009 17:23
Metlika - MMC RTV SLO
Metliška Beti naj bi lani po besedah vodstva svetovalcu plačala 17.000 evrov, dokumenti pa dokazujejo, da je bilo denarja veliko več, leta 2006 več kot 100.000 evrov.Metlika - MMC RTV SLO
Svetovalca imajo v podjetju od leta 2006. Prek podjetja dr. Ferk in partnerji so tisto leto svetovalcu Dragu Keršiču nakazali več kot 22 milijonov takratnih tolarjev oziroma nekaj več kot 95.000 evrov. Keršič je proti koncu leta 2006 z Beti sklenil samostojno pogodbo. Beti Holding mu je tako istega leta plačala še dobra dva milijona šeststo tisoč tolarjev oziroma 11.000 evrov, poroča TV Slovenija. Keršič pa je prav tisti svetovalec, ki je za visok honorar, šlo naj bi za 150.000 evrov, izdelal program reorganizacije Skimarja.
Beti je svetovalca dobila, potem ko se je z mesta predsednika uprave poslovil zadnji belokranjski direktor. Leta 2006, ko so najeli svetovalca za družbo Moda, je družbo vodil Aleš Krumperščak, ki je bil nekaj časa tudi direktor Mure.
Na čelu Beti je od leta 2005 Roberto Kocman, ki je uvedel enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da je družba brez nadzornega sveta, usodo zaposlenih pa krojijo Krekova družba in trije posamezniki, ki vodijo družbo. Lani, ko so razglasili likvidacijo Beti Mode, so se nagradili za uspešnost, delo pa je medtem izgubilo 50 šivilj. Prihodnji teden naj bi odločbe o prenehanju delovnega razmerja dobilo še 20 delavk.
A. M.
Keršič svetoval v Skimarju, Beti in Muri – delavci na ceste, ampak važen je zaslužek
Vodilni v metliški Beti, ki so pred kratkim likvidirali eno od 12. hčerinskih družb Beti Moda, ne delajo v dobro podjetja, ampak samih sebe. Na to naj bi kazalo predvsem sodelovanje s podjetjem LM Kocman, vprašljivo pa naj bi bilo tudi svetovanje Draga Keršiča in najemanje prostorov v Ljubljani.
Holding Beti posluje s podjetjem LM Kocman, katerega lastnik je vodja Betinega upravnega odbora Roberto Kocman, prokurist pa njegov brat Teodor Kocman. Poleg tega že leta mastno plačujejo podjetnika Draga Keršiča, znanega iz svetovalne afere Skimar, in to povsem brez učinka. In še - Beti je najprej prodala vse nepremičnine v Ljubljani, zdaj pa najema pisarne na Parmovi. Vir.
Keršič je svetoval in po nekaterih podatkih pridobil 300.000 evrov le v enem letu v Beti. V Skimarju je izstavil račun za 1,5 milijonov evrov. Koliko je zahteval v Muri, ne vemo. Sumljivi posli, katerih rezultat so množična odpuščanja delavcev (očitno uspešni niso bili, ali pa je to šteti za uspeh!?), programi, ki izgledajo bolj kot izčrpavanja podjetij, imajo iste protagoniste.
Beti, Mura in Keršič imajo še nekaj skupnega. 2007 je na čelo Mure prišel Aleš Kumperščak. Prišel je naravnost iz Beti, Kumperščak je po izobrazbi matematik, po tem zapisu sodeč pa je v sorodniški povezavi s Keršičem!
39-letni Kumperščak je sicer doma iz Maribora in že več let dela v tekstilni industriji. Nazadnje je bil direktor podjetja Beti moda. Preostali člani nove uprave so Milan Moerec (proizvodna kooperacija), Marinka Glavač (finance in ekonomika) in Cvetka Peršak (delavska direktorica, ki pokriva tudi področje notranje kontrole in družbenega standarda). Vir.
Nič kaj lepih spominov na Aleša Kumperščaka nimajo niti Zagorjani. Bil je namreč direktor tovarne za proizvodnjo zaščitnih oblačil Deloza. V treh letih jo je spravil v stečaj, na cesti je ostala stotnija delavcev, neznano kam pa je poniknilo 170.000 evrov, ki jih je tamkajšnja občina plačala za nakup Delozine poslovne zgradbe. Kumperščak je obljubil, da bo šel denar za odpravnine delavcem, ker pa se to ni zgodilo, je moral župan Matjaž Švagan priznati, da takšne zaušnice, kot jim jo je prisolila Deloza, občina še ni dobila. Do leta 2006, ko je Kumperščak postal direktor družbe Beti Moda, mu je uspelo ustanoviti družbo Deloza trgovina (med solastniki sta bila tudi on in predsednica nadzornega sveta Deloze Sonja Lukšič). Ta je prevzela posle propadle matere in jo spomladi leta 2006 z Delozino blagovno znamko vred za pičlih 19.000 evrov prodala celjskemu podjetju Vrvica, v katerem naj bi bil tihi družbenik. Kumperščakova direktorska kariera pa se je po belokranjski epizodi nadaljevala v Muri. Vir
Kdo je pravzaprav glavni lastniški igralec in kdo ima za koga parkirane Murine delnice? Je to NFD Stanislava Valanta, njegov je predsednik nadzornikov v Muri Roman Ambrož, ali pa Zvon Dva, ki ga lastniško obvladuje Katoliška cerkev, v nadzornem svetu pa je njegov predstavnik Žarko Krajnik, ki je Kumperščaka v Muro pripeljal iz metliške Beti? Mura sicer ni družba T-2, ki bi jo bilo treba prodati zaradi pornografskih vsebin, je pa z njenim obstojem, kot že rečeno, povezana usoda več kot 25.000 Pomurcev.
Sicer pa je Kumperščak v skrbi za zdravje zaposlenih prepovedal kajenje znotraj Murine ograje, kadilcem pa ponudil pomoč pri odvajanju. Menda se je pet delavcev odločilo in sprejelo ponudbo. Medtem pa je spisala odpoved tudi odgovorna oseba za varnost v podjetju. Seznam tistih, ki so odšli po svoji ali Kumperščakovi volji, je torej čedalje daljši in daljši. Vir.
Holding Beti posluje s podjetjem LM Kocman, katerega lastnik je vodja Betinega upravnega odbora Roberto Kocman, prokurist pa njegov brat Teodor Kocman. Poleg tega že leta mastno plačujejo podjetnika Draga Keršiča, znanega iz svetovalne afere Skimar, in to povsem brez učinka. In še - Beti je najprej prodala vse nepremičnine v Ljubljani, zdaj pa najema pisarne na Parmovi. Vir.
Keršič je svetoval in po nekaterih podatkih pridobil 300.000 evrov le v enem letu v Beti. V Skimarju je izstavil račun za 1,5 milijonov evrov. Koliko je zahteval v Muri, ne vemo. Sumljivi posli, katerih rezultat so množična odpuščanja delavcev (očitno uspešni niso bili, ali pa je to šteti za uspeh!?), programi, ki izgledajo bolj kot izčrpavanja podjetij, imajo iste protagoniste.
Beti, Mura in Keršič imajo še nekaj skupnega. 2007 je na čelo Mure prišel Aleš Kumperščak. Prišel je naravnost iz Beti, Kumperščak je po izobrazbi matematik, po tem zapisu sodeč pa je v sorodniški povezavi s Keršičem!
39-letni Kumperščak je sicer doma iz Maribora in že več let dela v tekstilni industriji. Nazadnje je bil direktor podjetja Beti moda. Preostali člani nove uprave so Milan Moerec (proizvodna kooperacija), Marinka Glavač (finance in ekonomika) in Cvetka Peršak (delavska direktorica, ki pokriva tudi področje notranje kontrole in družbenega standarda). Vir.
Nič kaj lepih spominov na Aleša Kumperščaka nimajo niti Zagorjani. Bil je namreč direktor tovarne za proizvodnjo zaščitnih oblačil Deloza. V treh letih jo je spravil v stečaj, na cesti je ostala stotnija delavcev, neznano kam pa je poniknilo 170.000 evrov, ki jih je tamkajšnja občina plačala za nakup Delozine poslovne zgradbe. Kumperščak je obljubil, da bo šel denar za odpravnine delavcem, ker pa se to ni zgodilo, je moral župan Matjaž Švagan priznati, da takšne zaušnice, kot jim jo je prisolila Deloza, občina še ni dobila. Do leta 2006, ko je Kumperščak postal direktor družbe Beti Moda, mu je uspelo ustanoviti družbo Deloza trgovina (med solastniki sta bila tudi on in predsednica nadzornega sveta Deloze Sonja Lukšič). Ta je prevzela posle propadle matere in jo spomladi leta 2006 z Delozino blagovno znamko vred za pičlih 19.000 evrov prodala celjskemu podjetju Vrvica, v katerem naj bi bil tihi družbenik. Kumperščakova direktorska kariera pa se je po belokranjski epizodi nadaljevala v Muri. Vir
Kdo je pravzaprav glavni lastniški igralec in kdo ima za koga parkirane Murine delnice? Je to NFD Stanislava Valanta, njegov je predsednik nadzornikov v Muri Roman Ambrož, ali pa Zvon Dva, ki ga lastniško obvladuje Katoliška cerkev, v nadzornem svetu pa je njegov predstavnik Žarko Krajnik, ki je Kumperščaka v Muro pripeljal iz metliške Beti? Mura sicer ni družba T-2, ki bi jo bilo treba prodati zaradi pornografskih vsebin, je pa z njenim obstojem, kot že rečeno, povezana usoda več kot 25.000 Pomurcev.
Sicer pa je Kumperščak v skrbi za zdravje zaposlenih prepovedal kajenje znotraj Murine ograje, kadilcem pa ponudil pomoč pri odvajanju. Menda se je pet delavcev odločilo in sprejelo ponudbo. Medtem pa je spisala odpoved tudi odgovorna oseba za varnost v podjetju. Seznam tistih, ki so odšli po svoji ali Kumperščakovi volji, je torej čedalje daljši in daljši. Vir.
Drago Keršič za program odpuščanja delavk prejel bajnih 300.000 evrov?
Kdo je Drago Keršič (FOKUS MC)? V Skimarju je želel pokasirati 1,5 milijona evrov. No, dobil je rahlo manj. Kdo bo raziskal, kaj je počel v Muri? Kdo bo raziskal, kaj je počel v Beti? Kdo si je delil denar?
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
To piše Uroš Praš v današnjih Slovenskih novicah (14. 2. 2009).
Vendar je včerajšnjem Dnevniku na RTV Slovenija (13. 2. 2009) je novinarka Petra Držaj grdo demantirala Roberta Kocmana, predsednika urpave Beti. Po njenih dokumentih, ki jih je pokazala, je v letu 2006 Keršič prejel več kot bajnih 100.000 evrov nagrad! So si takšne zneske v upravi razdelili z njim ali so mu v nezavidljivih situaciji res plačali toliko le zato, da bi jim povedal, da odopustijo čim več delavk? Kakšno »svetovanje« pa je to?
Celoten članek iz Slovenskih novic (14. 2. 2009):
Metlika v komi umira na obroke
V metliški Beti na veliko odpuščajo, podjetje pa naj bi zunanjemu svetovalcu plačevalo bajne vsote — A govorice, da je Drago Keršič, tudi svetovalec begunjskega Skimarja, za nekaj let menda prejel 300.000 evrov, je predsednik upravnega odbora Beti Robert Kocman označil za bolj rumene od limon — Ni pa mogel zanikati podatka, da bodo v ponedeljek odpustili še 25 šivilj — Spodnjice, kopalke in druge izdelke za podjetje zdaj šiva poceni delovna sila na vzhodu, vendar precej manj kakovostno, trdijo Belokranjke
Metlika, 13. februarja
V belokranjskem mestu ob meji s Hrvaško vlada prav moreče razpoloženje. Ko smo se na ulicah Metlike pogovarjali z ljudmi, smo izvedeli, da tu skoraj ni družine, ki ne bi bila povezana s tovarno. Za zdaj še zaposlene delavke niso hotele dajati izjav, ker se bojijo, da bi ostale brez službe.
Potem ko so 15. januarja odpustili 50 šivilj, jih bo v ponedeljek dopoldne prejelo knjižice še 25. Tako bo od nekdanjih 2200 delavk, ki so bile v tekstilni tovarni Beti zaposlene v najboljših časih, le še približno 400 zaposlenih, med njimi samo tri šivilje, pa še te ne vedo, kaj bo z njimi.
Razočarane šivilje
Srečali smo delavko, ki je službo izgubila v prvem valu odpuščanj. Po 28 letih, ki jih je pustila v Beti, pravi, da bi rada slišala bolj vesele novice o tovarni. Spet druga, ki je tam delala 30 let, je razočarana nad tem, kar počnejo. Upala je, da bo tam dočakala pokoj. Iz hiše prinese izdelek te tovarne, na katerem piše proizvedeno v Turčiji. Ob tipanju in preverjanju spodnjic je zgrožena nad kakovostjo. Priznava, da so tudi njim kdaj vrnili kak izdelek, ampak tako slabo, kot delajo v tujini, same niso nikdar. Med drugim nam razkrije, da sindikat ni imel vpogleda v načrte vodstva. Še tiste informacije, ki so jih posredovali, so bile po diktatu vodilnih. Šivilje so bile vedno zadnje, ki so izvedele, kaj se dogaja v podjetju. Zato ni čudno, da ne zaupajo več sindikalnemu zastopniku Slavku Majzlju. Ko nam ga je končno uspelo priklicati, nas je odpravil z besedami: »Z vodstvom imamo dogovor, da do torka ne dajemo nobenih izjav.« Takrat bodo imeli sestanek o trenutnih razmerah in skrajšanem delovnem času.
Bolj rumeno od limone
Odpravili smo se tudi po sledi govoric o domnevni astronomski nagradi za svetovalca Draga Keršiča, ki je znan tudi kot svetovalec begunjskega Skimarja. V projektih za Beti Moda se je zmanjševanja števila zaposlenih lotil s tako vnemo, da je podjetje skoraj brez šivilj. Za to svetovanje naj bi mu po podatkih, ki jih je objavila RTV Slovenija, v žep padlo približno 300.000 evrov v nekaj letih. Za to vsoto bi tamkajšnja delavka z mesečno plačo 450 evrov delala skoraj 56 let.
Tovarna Beti je bila konec 90. let prejšnjega stoletja celo v boljšem položaju kot Lisca. Zgrešene poteze vodstva so jih pripeljale na dno. Med ljudmi vlada prepričanje, da bi lahko normalno delalo najmanj 100 šivilj, saj bi se delo zanje zagotovo našlo. Beti počasi izginja s polic v trgovinah, pojavljalo pa se izdelki, katerih zastopnik je podjetje Roberta Kocmana, sicer predsednika upravnega odbora Beti.
Ob domnevnih astronomskih zneskih za svetovalca Keršiča smo seveda povprašali tudi Kocmana. Takoj nam je povedal, da imamo veliko srečo, saj na novinarska vprašanja odgovarja le pisno, a je za nas naredil izjemo. O višini nagrade se je le nasmejal in dejal, da je novica, ki jo je objavila javna televizija, bolj rumena od limone. Vsota, ki naj bi jo prejel likvidacijski svetovalec Keršič, je po njegovih besedah krepko manjša, in sicer za lani 17.750 evrov, skupaj z DDV in potnimi stroški. S tem so plačali tisto, kar so potrebovali in česar niso mogli postoriti s svojimi kadri.
Kocman je še razložil, da so se odpovedali modnemu oddelku, ker doživlja polom, omenil je tudi previsoko ceno dela. In to podkrepil z izjavo, da linijskih šivilj ne bo več. Postregel nam je s primerjavo: cena minute šivanja v Sloveniji je menda 25 centov, na Hrvaškem 15, v Bosni pa 7. Govorice, ki krožijo po mestu, da so on, izvršna direktorica Darja Stvarnik in Žarko Krajnik delni lastniki Beti, zavrača. Kategorično zavrača tudi druga namigovanja, da njegovo družinsko podjetje, katerega solastnik je, spodriva blagovno znamko Beti. Kocman zastopa znamko Cottonella in ta njegov postranski posel nima nobene povezave z Beti, trdi predsednik upravnega odbora. Omenil je še predlog, ki so ga dali na občino, in sicer za spremembo namembnosti tovarniškega zemljišča, a ga je občinski svet zavrnil.
Špekulacije z zemljišči
O Kocmanovem predlogu za spremembo namembnosti zemljišča metliška županja Renata Brunskole meni, da so bile v ozadju špekulacije. Zavrnili so ga, ker je občinski odbor za gospodarstvo ocenil, da vse skupaj smrdi po poceni odprodaji. Na tovarniškem zemljišču so hoteli graditi nov dom počitka, 30 do 40 stanovanjskih hiš in varovana stanovanja, a niti finančnega načrta niso imeli, poudari županja. Kocman odgovarja, da so hoteli najprej spremembo namembnosti zemljišča, šele nato bi iskali finančne vire.
Brunskoletova Kocmana nima najbolj v čislih, saj je vodstvo podjetja ni nikdar obvestilo o njihovih načrtih s tovarno. Spomni se tudi lanskega poletja, ko jo je sindikalni zastopnik Majzelj opozoril, da se nekaj pripravlja. Nato jo je 10. novembra klical Kocman, češ da bi se rad pogovoril z njo. Istega dne je v časopisu prebrala novico o likvidaciji Beti Mode.
Uroš Praš
Isti svetovalci iz afere Skimar gostujejo po celi Sloveniji, tudi v Muri
O Danijelu Planinšcu smo že pisali. Tukaj. Kako izgleda njegovo svetovanje tudi. Kako izgleda njegovo svetovanje v Muri? Takole: odpustili bodo še 676 delavcev in delavk:.
V oči še najbolj bode, da se je med zunanjimi svetovalci znašel tudi mariborski odvetnik Danijel Planinšec, znan po krepko plačanih svetovanjih v Elanu in Iskraemecu. Po nam dostopnih podatkih njegove svetovalne storitve Muro mesečno stanejo 10.000 evrov, Huber pa ga je najel mimo vedenja nadzornikov. Od zunaj si je za člana uprave za področje trženja iz Tosame pripeljal Jožeta Bana, iz Leka je za vodjo nabave prišel Tone Jeglič, za tovarniško energetiko pa naj bi skrbel Franjo Karlovšček, do zdaj zaposlen v Termah Banovci. Huber je zamenjal tudi tajnico, ki je služila prejšnjima predsednikoma uprave Borutu Mehu in Alešu Kumperščaku. V Muro naj bi se vrnil tudi nekdanji poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat in poskrbel za celovito prenovo informacijske tehnologije.
V Muri režije čez glavo
17.01.2009
Zaradi konfekcijskega velikana, soboške Mure, v kateri je ta trenutek nekaj čez 3600 zaposlenih, so v pokrajini ob Muri vsi na nogah.
Poslanec SLS Radovan Žerjav je o razsežnosti krize, ki grozi Muri, ministrskemu predsedniku Borutu Pahorju napisal obsežno pismo. Pri njegovem gospodarskem ministru Mateju Lahovniku so Pomurci ta torek predstavili model, kako bi lahko država v okviru načrtovanega gospodarskega središča v Murski Soboti pomagala sanirati krizo največjega pomurskega podjetja. Recept je preprost. Za potrebe gospodarskega središča, nekakšnega inkubatorja podjetij, bi Mura odprodala odvečne prostorske zmogljivosti, v njih pa bi domicil dobila tudi nova Murina spin-off podjetja, v katerih bi se prezaposlil del presežnih delavcev. Letos naj bi na mehak način Mura odpustila 600 delavcev.
Da je v podjetju preveč zaposlenih, tako v proizvodnji, zlasti pa v režiji, vodstvo podjetja s Francem Hubrom na čelu opozarjajo Murini nadzorniki, ki jih vodi Henrik Peternel. Kar 27 odstotkov zaposlenih je v tako imenovani režiji, s tolikšnim številom zaposlenih bi morala mesečna realizacija preseči pet milijonov, dosežena pa je največ 4,3 milijona evrov. Na vse to opozarjajo tudi izsledki svetovalne hiše Ferk iz Maribora, ki so jo najeli za izvedbo projekta racionalizacije poslovnih procesov, saj naj bi ta na letni ravni prinesla za dobra dva milijona evrov prihrankov. Svetovalna hiša Ferk je svoje opravila, poslovodstvo na čelu s Hubrom pa mora to prenesti v prakso. A o ukrepih ni ne duha ne sluha, si je pa zato Huber najel nekaj novih svetovalcev in zaposlil nekaj novih obrazov. Vse izven Murine ograje, kot da domač kader ni dovolj kakovosten.
V oči še najbolj bode, da se je med zunanjimi svetovalci znašel tudi mariborski odvetnik Danijel Planinšec, znan po krepko plačanih svetovanjih v Elanu in Iskraemecu. Po nam dostopnih podatkih njegove svetovalne storitve Muro mesečno stanejo 10.000 evrov, Huber pa ga je najel mimo vedenja nadzornikov. Od zunaj si je za člana uprave za področje trženja iz Tosame pripeljal Jožeta Bana, iz Leka je za vodjo nabave prišel Tone Jeglič, za tovarniško energetiko pa naj bi skrbel Franjo Karlovšček, do zdaj zaposlen v Termah Banovci. Huber je zamenjal tudi tajnico, ki je služila prejšnjima predsednikoma uprave Borutu Mehu in Alešu Kumperščaku. V Muro naj bi se vrnil tudi nekdanji poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat in poskrbel za celovito prenovo informacijske tehnologije.
Na februarski seji naj bi nadzorniki udarili po mizi, ker niso zadovoljni s tem, kar je bilo do zdaj opravljeno. Če sedanja uprava ne bo sposobna krepko zagrabiti Murino krmilo in izpeljati dogovorjenih ukrepov za prestrukturiranje podjetja, ji bodo dodali še prokurista.
Uprave s svetovalci izčrpale Skimar, zdaj odpuščanja
Vedno ista zgodba. Najprej se v dogovoru z upravo (in nadzorniki) stre podjetje, denar ponikne prek računov raznih svetovalcev, potem sledi propad in odpuščanja. Na eni strani nemoč in tragedija številnih družin, na drugi strani moralna sprijenost posameznikov. Evo:
Begunje na Gorenjskem - Zaposleni v Skimarju, ki jih je kadrovska služba po posvetovanju s sindikatom uvrstila na seznam presežnih delavcev, so danes po priporočeni pošti prejeli obvestila o prekinitvi delovnega razmerja.
Gre za 67 zaposlenih, od tega 42 v Elan Marine in 25 v Ski programu, odločbe pa bodo prejeli okoli 10. februarja. Predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan in v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar sta potrdila, da so v ponedeljek na pošto oddali obvestila o prekinitvi delovnega razmerja za 67 redno zaposlenih v diviziji plovil in zimski diviziji. Kvoto zmanjšanja števila delovnih mest za 141, ki jo je v sanacijskem programu postavilo vodstvo podjetja, pa so dosegli z mehkim načinom in sicer odpovedmi pogodb za določen čas in predčasnimi upokojitvami.
Za delavce, ki so prejeli obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja in bodo v prvi polovici februarja dobili še odločbe, bo radovljiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju s Skimarjevim sindikatom in vodstvom podjetja konec januarja organiziral dvodnevne delavnice, na katerih jim bodo pojasnili možnosti za izobraževanje, prezaposlitev ali pa drugačno pridobitev novega delovnega mesta. Že z obvestilom pa so pošti prejeli tudi brošuro zavoda za zaposlovanje o možnostih, ki so sedaj pred njimi.
Pokazalo se je, da se kriza že močno pozna pri zaposlovanju. Na Gorenjskem, kjer je skoraj 75.000 zaposlenih, je bilo septembra lani 3700 brezposelnih, v zadnjih mesecih leta pa se je njihovo število dvignilo že na 4546. Čeprav delodajalci mesečno objavijo približno 1100 potreb po delavcih, pa je slabost teh novih zaposlitev, da so skoraj vse izključno za določen čas.
Povzeto po SIOL.
Begunje na Gorenjskem - Zaposleni v Skimarju, ki jih je kadrovska služba po posvetovanju s sindikatom uvrstila na seznam presežnih delavcev, so danes po priporočeni pošti prejeli obvestila o prekinitvi delovnega razmerja.
Gre za 67 zaposlenih, od tega 42 v Elan Marine in 25 v Ski programu, odločbe pa bodo prejeli okoli 10. februarja. Predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan in v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar sta potrdila, da so v ponedeljek na pošto oddali obvestila o prekinitvi delovnega razmerja za 67 redno zaposlenih v diviziji plovil in zimski diviziji. Kvoto zmanjšanja števila delovnih mest za 141, ki jo je v sanacijskem programu postavilo vodstvo podjetja, pa so dosegli z mehkim načinom in sicer odpovedmi pogodb za določen čas in predčasnimi upokojitvami.
Za delavce, ki so prejeli obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja in bodo v prvi polovici februarja dobili še odločbe, bo radovljiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju s Skimarjevim sindikatom in vodstvom podjetja konec januarja organiziral dvodnevne delavnice, na katerih jim bodo pojasnili možnosti za izobraževanje, prezaposlitev ali pa drugačno pridobitev novega delovnega mesta. Že z obvestilom pa so pošti prejeli tudi brošuro zavoda za zaposlovanje o možnostih, ki so sedaj pred njimi.
Pokazalo se je, da se kriza že močno pozna pri zaposlovanju. Na Gorenjskem, kjer je skoraj 75.000 zaposlenih, je bilo septembra lani 3700 brezposelnih, v zadnjih mesecih leta pa se je njihovo število dvignilo že na 4546. Čeprav delodajalci mesečno objavijo približno 1100 potreb po delavcih, pa je slabost teh novih zaposlitev, da so skoraj vse izključno za določen čas.
Povzeto po SIOL.
Drago Keršič sporni svetovalec v številnih podjetjih, zdaj še v Beti
Drago Keršič, Fokus MC, skrivnostni svetovalec iz afere Skimar ima dolgo kariero. Kjer so krize in odpuščanja, tam se pojavlja njegovo ime v sumljivih okoliščinah (uprav in vodstev podjetij in svetovalcv ne motijo številna odpuščanja).
Pisali smo o njegovi vlogi v aferi Skimar, kjer je želel pokasirati nič manj kot 1,5 milijona evrov in omenili njegovo sumljivo vlogo v podjetju Mura. Zdaj pa beremo še o njegovi vlogi v metliščem podjetju Beti, kjer je znova vprašljivo njegovo svetovanje (povzeto): Drago Keršič je kot vodja projekta v podjetju Ferk&Partner najprej svetoval Beti Moda v likvidaciji, vsebina pogodbe z njim je poslovna skrivnost, tudi stroški. Nato je storitve samostojno ponudil skupini Beti.
O tem, kako vodstvo Beti dela v svojo korist in korist svetovalcev, v članku Financ:
Vodilni v metliški Beti, ki so pred kratkim likvidirali eno od 12. hčerinskih družb Beti Moda, ne delajo v dobro podjetja, ampak samih sebe, pišejo današnje Finance. Na to naj bi kazalo predvsem sodelovanje s podjetjem LM Kocman, vprašljivo pa naj bi bilo tudi svetovanje Draga Keršiča in najemanje prostorov v Ljubljani.
Holding Beti posluje s podjetjem LM Kocman, katerega lastnik je vodja Betinega upravnega odbora Roberto Kocman, prokurist pa njegov brat Teodor Kocman. Poleg tega že leta mastno plačujejo podjetnika Draga Keršiča, znanega iz svetovalne afere Skimar, in to povsem brez učinka, pišejo Finance. In še - Beti je najprej prodala vse nepremičnine v Ljubljani, zdaj pa najema pisarne na Parmovi. Njihov lastnik je prvi mož Žita Nepremičnin, hčerinske družbe Žita, kjer je bil Kocman dolga leta član uprave, časnik navaja dobro obveščene.
Vodstvo očitke zanika
Glavna izvršna direktorica Beti Darja Stvarnik povezave priznava, a v njih ne vidi nič nenavadnega. Z družbo LM Kocman sodelujejo na področju maloprodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, podjetje je med drugim predstavnik za prodajo ženskih nogavic, ki so v Betinih trgovinah dopolnilni program. Drago Keršič je kot vodja projekta v podjetju Ferk&Partner najprej svetoval Beti Moda v likvidaciji, vsebina pogodbe z njim je poslovna skrivnost, tudi stroški. Nato je storitve samostojno ponudil skupini Beti. Ponudba je bila po besedah Stvarnikove strokovna in cenovno konkurenčna, z njim poslovno sodelujejo še zdaj. Tudi za višino najemnine pisarn v Ljubljani Stvarnikova pravi, da je zelo konkurenčna. Prostore so sicer najeli za potrebe vodstva Beti Trenda in Beti, tam imajo sestanke s partnerji, ki ”ne želijo ali zmorejo priti do Metlike.”
Darja Stvarnik sicer pravi, da bo Beti letos skušala ohraniti poslovne rezultate lanskega leta, kar pa je težko napovedati, saj Beti večino prihodkov ustvari na nepredvidljivem tujem trgu.
Ferko padel z neba in postal novi predsednik uprave
Nadzorni svet begunjskega Skimarja je za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka. Zadolžil ga je, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se že pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko, ki je bil nazadnje zaposlen v Delta holdingu, pred tem pa je vodil družbo Droga Kolinska, je posle od dosedanjega v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja prevzel že danes.
Šele po reviziji in natančni analizi podjetja pa bo lahko Ferko tudi povedal kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja. Danes je lahko zagotovil le, da se bo v celoti posvetil podjetju. “Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno,” je poudaril. Ni pa mogel oceniti, kako težka so bremena Elanove preteklosti.
Povzeto po 24ur.
Šele po reviziji in natančni analizi podjetja pa bo lahko Ferko tudi povedal kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja. Danes je lahko zagotovil le, da se bo v celoti posvetil podjetju. “Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno,” je poudaril. Ni pa mogel oceniti, kako težka so bremena Elanove preteklosti.
Povzeto po 24ur.
Kralj vrača udarec nadzorniku Nikoliću
Nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj je napovedal kazensko ovadbo zoper predsednika nadzornega sveta Skimarja Stojana Nikolića. Na kaj se ovadba nanaša, ni želel razkriti.
Nekdanji prokurist Skimarja je pojasnil, da je Nikolić od njega zahteval nezakonite stvari, ki pa jih ni želel storiti. Dodal je, da je predsednika nadzornega sveta seznanil z nekaterimi nepravilnostmi v družbi, tudi glede pogodb z zunanjimi svetovalci in na nepravilnosti pri pripravah seznama odpuščanja.
S posebnim dopisom namerava Kralj seznaniti tudi Kapitalsko družbo, saj se mora po njegovem mnenju Kad do takih zadev opredeliti. Po Kraljevih besedah je bil Nikolić seznanjen s poslovodsko škodljivimi zadevami, a ni ukrepal.
Kralj se je dotaknil tudi pridobivanja poslovnih informacij Kada. Pojasnil je, da je Kad javno priznal, da so prek nekaterih nedefiniranih referentov dejansko pridobivali poslovne informacije, ki so zaupne narave, lastnik pa na tak način informacij ne bi smel pridobivati. Pri tem je dejal, da je glavno vprašanje pri tem to, kdo je v imenu Kada imel mandat in zakonsko pravico pridobivanja poslovnih informacij, ki niso vezane na lastniške pravice.
Informacije v javnost odtekajo prek nadzornega sveta oziroma petih oseb, je dejal, katerih imen ni želel navesti. Tako uhajanje poslovnih podatkov se po njegovem mnenju ne bi smelo dogajati.
Kralj obžaluje ustavitev projekta bojnega plovila
O razlogih za razrešitev, ki jih je navedel nadzorni svet, to je projekt namenskega plovila, je Kralj pojasnil, da so v družbi znotraj omejenih krogov obravnavali več projektov, tudi tega. Projekt so obravnavali kar nekaj časa in ni bil nobena skrivnost, je dejal, dokumentacija pa je bila v podjetju. Sam obžaluje, da je nadzorni svet projekt ustavil.
Dodal je, da je bil s projektom seznanjen tudi v. d. predsednika uprave Skimarja Ivan Šrtlekar, “generalna informacija o projektih pa je bila podana tudi na eni zadnjih sej nadzornega sveta”. Pojasnil je še, da projekt ni vseboval investicij, ampak bi ga bilo mogoče osvojiti v najkrajšem mogočem času. Obstajal je časovni načt, je pojasnil Kralj, ki bi konec januarja že pokazal prve rezultate, konec februarja pa že zelo konkretne rezultate. Tako je bila po njegovih besedah sestavljena tudi pogodba, da najprej sledi realizacija in potem nadaljni koraki. Pogovarjali so se o 15 naročilih, projekt pa ima po njegovem mnenju še vedno velik gospodarski potencial, nadgraditi pa bi ga bilo mogoče tudi v civilno izvedbo. Kralj je še dejal, da naj bi po njegovih informacijah Nikolić z nosilci projekta kljub vsemu stopil v stik.
Tako Nikolić kot Štlekar sta očitke Kralja že zavrnila.
Povzeto po RTV Slovenija.
Nekdanji prokurist Skimarja je pojasnil, da je Nikolić od njega zahteval nezakonite stvari, ki pa jih ni želel storiti. Dodal je, da je predsednika nadzornega sveta seznanil z nekaterimi nepravilnostmi v družbi, tudi glede pogodb z zunanjimi svetovalci in na nepravilnosti pri pripravah seznama odpuščanja.
S posebnim dopisom namerava Kralj seznaniti tudi Kapitalsko družbo, saj se mora po njegovem mnenju Kad do takih zadev opredeliti. Po Kraljevih besedah je bil Nikolić seznanjen s poslovodsko škodljivimi zadevami, a ni ukrepal.
Kralj se je dotaknil tudi pridobivanja poslovnih informacij Kada. Pojasnil je, da je Kad javno priznal, da so prek nekaterih nedefiniranih referentov dejansko pridobivali poslovne informacije, ki so zaupne narave, lastnik pa na tak način informacij ne bi smel pridobivati. Pri tem je dejal, da je glavno vprašanje pri tem to, kdo je v imenu Kada imel mandat in zakonsko pravico pridobivanja poslovnih informacij, ki niso vezane na lastniške pravice.
Informacije v javnost odtekajo prek nadzornega sveta oziroma petih oseb, je dejal, katerih imen ni želel navesti. Tako uhajanje poslovnih podatkov se po njegovem mnenju ne bi smelo dogajati.
Kralj obžaluje ustavitev projekta bojnega plovila
O razlogih za razrešitev, ki jih je navedel nadzorni svet, to je projekt namenskega plovila, je Kralj pojasnil, da so v družbi znotraj omejenih krogov obravnavali več projektov, tudi tega. Projekt so obravnavali kar nekaj časa in ni bil nobena skrivnost, je dejal, dokumentacija pa je bila v podjetju. Sam obžaluje, da je nadzorni svet projekt ustavil.
Dodal je, da je bil s projektom seznanjen tudi v. d. predsednika uprave Skimarja Ivan Šrtlekar, “generalna informacija o projektih pa je bila podana tudi na eni zadnjih sej nadzornega sveta”. Pojasnil je še, da projekt ni vseboval investicij, ampak bi ga bilo mogoče osvojiti v najkrajšem mogočem času. Obstajal je časovni načt, je pojasnil Kralj, ki bi konec januarja že pokazal prve rezultate, konec februarja pa že zelo konkretne rezultate. Tako je bila po njegovih besedah sestavljena tudi pogodba, da najprej sledi realizacija in potem nadaljni koraki. Pogovarjali so se o 15 naročilih, projekt pa ima po njegovem mnenju še vedno velik gospodarski potencial, nadgraditi pa bi ga bilo mogoče tudi v civilno izvedbo. Kralj je še dejal, da naj bi po njegovih informacijah Nikolić z nosilci projekta kljub vsemu stopil v stik.
Tako Nikolić kot Štlekar sta očitke Kralja že zavrnila.
Povzeto po RTV Slovenija.
Skimar ovadil Kralja, zdaj ne bo za plače!
Begunjski Skimar je vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista družbe Jožeta Kralja, ker naj bi ta prekoračil pooblastila, sumijo pa ga tudi organiziranega kriminala.
Begunjski Skimar je danes na kranjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista družbe Jožeta Kralja, je poročala Pop TV. Kralj naj bi po poročanju komercialne televizije prekoračil pooblastila, sumijo ga tudi organiziranega kriminala.
Nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj je s hrvaškim državljanom Liviem Jelčićem sklenil pogodbo o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna v vrednosti 700.000 evrov. Skimarjevi nadzorniki so projekt preprečili.
Štrlekar: Pogodbo podpisale nepooblaščene osebe
Kot trdi v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar, ki bo na položaju do 31. januarja, bi moral omenjeno pogodbo obravnavati nadzorni svet podjetja. “Po sklepu nadzornega sveta imamo limit za podpis pogodbe in ta pogodba bi morala biti obravnavana na nadzornem svetu,” navaja Štrlekar. Po njegovem mnenju Skimar nima obveznosti do pogodbe, saj so jo podpisale nepooblaščene osebe. “Pravniki pa bodo morali to razčistiti,” je dejal.
Sodišče družbi Elan Marine blokiralo račun
Ker Jelčić dogovorjenega plačila ni dobil, je sodišče hčerinski družbi Skimarja, Elan Marine , ki naj bi omenjene čolne izdelovalo, začasno blokiralo račun v znesku 485.000 evrov. Tolikšen je prvi del zneska, ki naj bi pripadal Hrvatu.
Kot je za Pop TV povedal Kralj, “gre za nekorektne pritiske” in da to “ni korektno in ni strokovno obnašanje lastnikov”. “To bi bila dobra poslovna priložnost in pri tem ostanem,” pravi Kralj.
Tudi Keršič sorodniško svetoval Muri
Zapis v Delu vsebuje zanimivosti o svetovalniških poslih Daniela Planinšca in Rajka Vrečarja. Oba sta bila svetovalca v številnih drugih podjetjih, Muri, Palomi, Iskraemecu…in tako naprej.
Novinarka pa nič ne zapiše o tretjem iz sprege Planinšec-Vrečar-Keršič. Drago Keršič je bil, verjetno v okviru Fokus management consulting, svojega podjetja z nič zaposlenimi, kot smo zapisali, tudi svetovalec v Muri in to kar po sorodniški liniji:
Mura naj bi se iz proizvodnega preoblikovala v logistični holding, za izvedbo projekta pa je Kumperščak za svetovalca najel kar svojega sorodnika Draga Keršiča.
Bodo novinarji raziskali še njegovo vlogo in predvsem povezave med njimi in bivšim predsednikom uprave KADa Tomažem Toplakom?
Borut Meh novi predsednik uprave Skimarja?
Kdo bo novi predsednik uprave Skimarja po včerajšnji ustanovitveni seji novega nadzornega sveta, še ni znano. “Novega predsednika uprave bomo iskali po vseh možnih kanalih. Imenovali smo tudi že kadrovsko komisijo, ki jo sestavljajo člani nadzornega sveta,” je povedal član uprave Kapitalske družbe Stojan Nikolič, predsednik nadzornega sveta Skimarja.
Po neuradnih informacijah se je v ožji krog uvrstilo nekaj kandidatov. Med njimi naj bi bila najresnejša bivši predsednik uprave Robert Ferko, doslej podpredsednik uprave srbske Delte Holding, in do pred nekaj dnevi predsednik uprave družbe Prevent Global Borut Meh.
Ali to drži, smo želeli preveriti pri Ferku in Mehu, vendar sta bila oba nedosegljiva. Kot začasni predsednik uprave se je pred dnevi omenjal tudi Tomaž Berločnik, namestnik predsednika nadzornega sveta Skimarja, vendar je ponujeno delovno mesto zavrnil.
“Na seji nadzornega sveta smo sprejeli odstop vršilca dolžnosti predsednika uprave Ivana Štrlekarja (v Skimarju ostaja do konca januarja, op. p.) in iz krivdnih razlogov razrešili prokurista Jožeta Kralja,” je povedal Nikolić. Razen tega, da so Kralja razrešili zaradi prekoračitve pooblastil, Nikolić ni želel pojasniti drugih podrobnosti Kraljeve razrešitve. Po neuradnih informacijah pa ga je odneslo to, da je kot prokurist družbe konec lanskega leta javnost seznanil s poslovnimi rezultati Skimarja, še preden so se z njimi seznanili nadzorniki.
Nadzorniki so včeraj začeli tudi postopek izbire posebnega revizorja, ki bo preveril določene posle Skimarja v zadnjih petih letih, pri čemer bo največja teža na izplačilu odvetniških storitev. Hkrati so se nadzorniki seznanili tudi s stanjem v družbi. “Stanje je zaenkrat zadovoljivo. Skimar redno servisira bančna posojila in do marca ne bo večjih težav. V primeru, da se bo kriza nadaljevala, pa se lahko v prihodnosti situacija poslabša,” je opozoril Nikolić.
Štrlekar in njegovi posli
Povzeto po Slovenskih novicah (9.1.2009).
Elanovega kralja bi kar odstrelili
Bodo po razkritju afere v begunjskem Skimarju na križ pribili tistega, ki je poskrbel, da so prišli v javnost dokumenti o plačevanju astronomskih zneskov za svetovanje? — Na udaru je prokurist podjetja Jože Kralj, ki naj bi škodoval podjetju
Balon odlivov denarja iz Elanovih družb je počil pred dobrim mesecem, ko smo v Slovenskih novicah prvi objavili dokumente o zneskih, ki so z blagoslovom predsednika uprave Ivana Štrlekarja (preden je postal v. d. direktorja je bil član nadzornega sveta Skimarja) pošteno debelili račune odvetniških pisarn v Celju in Mariboru.
Zdaj smo dobili v roke tudi podatke, da nista bili sporni le pogodbi o plačevanju storitev odvetniškima pisarnama Planinšec in Vrečar, saj so za druge vrste svetovanj nekateri dobivali več kot 100.000 evrov. Ko so jim v Elanu zaprli pipico, so zagnali vik in krik in začeli stresati jezo na prokurista podjetja Jožeta Kralja. Po njihovem mnenju je on glavni krivec za odliv dokumentov iz podjetja, s tem pa naj škodoval firmi. Halo!?
Če je Kralj res pokazal dokumente nekomu, ki jih je potem pokazal še komu, ta pa jih je spravil v javnost, je storil kvečjemu pošteno delo človeka, ki mu ni vseeno za podjetje, v katerem je zaposlen.
Prav objava dokumentov oziroma kopij računov za plačila odvetnikov je spodnesla kliko, ki je iz podjetja Skimar s samokolnicami vozila denar, za usodo zaposlenih pa jim je bilo malo mar.
Če ne bi prav v Novicah in potem v drugih medijih pokazali dokumentov, bi kompanija, ki danes hoče obstati na krmilu Skimarja samo še toliko, da se maščuje Kralju, še naprej namenjala denar za svetovalno-odvetniške zaslužkarje. In nihče ne bi vedel ničesar do trenutka, ko bi upravi potekel mandat.
Skimar ima ob koncu poslovnega leta štiri milijone evrov izgube. Bodo ustrezni državni organi, ki jih plačujemo davkoplačevalci, zmogli prekopati kanale, po katerih so odtekali v nebo vpijoči zneski za svetovanja?
Nekateri namigujejo, da bi bilo treba pregledati poslovanje subjektov na naslovih Kompole 63 v Štorah ali Kidričeva 25 v Celju. Tam je kot lastnik, direktor ali prokurist zaposlen direktor Skimarja Štrlekar, ki je odstopil sam. Zanimivo je tudi, da je v Arclinu pri Celju, kjer je podjetje LŠ projekt (deluje na naslovu, kjer je doma Štrlekar, podjetje pa je v njegovi 38-odstotni lasti) investiralo v gradnjo večstanovanjske soseske.
Bodo morda preiskovalci pokukali čez mejo, na hrvaško obalo, kje gradijo kakšen apartma ali dva in kjer so med zidaki vzidani tudi taki, ki so nastali v Begunjah?
Ali pa se bo, kot je v naši dolini Šentflorjanski vse prevečkrat navada, okoli Skimarja še dvakrat ali trikrat zaregljalo, potem pa bo vse tiho. Za direktorja Skimarja in razrešen nadzorni svet, ki mu je pokrival hrbet s predsednikom Gregorjem Gomiščkom na čelu, čez mesec dni ne bo vedel nihče več.
Maks Čop
Do predsednika uprave s pomočjo kadrovskih agencij
Nadzorni svet Skimarja je sklenil, da za mesto predsednika uprave ne bodo razpisali javnega razpisa ter da se prokurista Jožeta Kralja razreši z njegove funkcije.
“Predsednika uprave ne bomo iskali z javnim razpisom, ampak s pomočjo kadrovskih agencij,” je povedal Stojan Nikolić, od danes predsednik nadzornega sveta Skimarja. Potrdil je, da so se tudi nadzorniki strinjali, da se Jožeta Kralja, prokurista Skimarja, razreši iz krivdnih razlogov, saj je prekoračil pooblastila.
Potrdili pa so tudi, da se delo Ivana Štrlekarja, vršilca dolžnosti predsednika uprave, konča 31. januarja. Začeli so še postopke za izbor izrednega revizorja za pregled svetovalnih pogodb z zunanjimi izvajalci za zadnjih pet let, kot jim je naložila skupščina.
Nadzorniki so še določili, da bo Nikolićev namestnik Tomaž Berločnik.
Povzeto po Žurnalu.
Razrešen nadzorni svet Skimarja, imenovan novi. Seznam odpuščenih počasi prihaja
Begunje na Gorenjskem - Družbeniki Skimarja so na skupščini razrešili oziroma odpoklicali dosedanje člane nadzornega sveta in za prihodnje štiriletno mandatno obdobje imenovali nov nadzorni svet. Temu so že naložili takojšnjo izvedbo postopka revizije za preveritev vodenja posameznikih poslov družbe s poudarkom na poslih z zunanjimi svetovalci.
Državni lastniki Skimarja so danes razrešili predsednika nadzornega sveta Gregorja Gomiščka, ki je ob odstopu v.d. predsednika uprave Skimarja Ivana Štrlekarja tudi sam podal odstopno izjavo. Z mesta člana nadzornega sveta je bil razrešen tudi Matjaž Lenassi, odpoklicani pa so bili preostali trije člani, in sicer Mitja Mlakar, Marjan Senica in Metka Petek. Slednja sicer ostaja članica nadzornega sveta tudi v novi sestavi, v kateri bodo vodenje Skimarja nadzorovali še Stojan Nikolić, Tomaž Berločnik, Tanja Vogelnik in Stajka Skrbinšek.
Nov nadzorni svet je zadolžen za imenovanje nove uprave Skimarja, ki ga bo do konca januarja še vodil Štrlekar. Ustrezno pa naj bi nadzorniki, kot je pojasnil predsednik skupščine Miha Grilec iz Zavarovalnice Triglav, ukrepali tudi glede prokurista Jožeta Kralja, zoper katerega je Štrlekar predlagal razrešitev iz krivdnih razlogov.
Poimenski seznami presežkov že v torek, prve odločbe čez mesec dni
Poleg tega bo nadzorni svet po sklepu današnje dobro uro trajajoče skupščine, izbral posebnega revizorja za preveritev vodenja posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih s posebnim poudarkom na sklepanju poslov, ki se nanašajo na storitve zunanjih svetovalcev, ter sklepanju posredniških poslov. Slednji so namreč v zadnjih tednih najbolj burili duhove v javnosti, kjer odmeva napovedano odpuščanje delavcev. Ti naj bi v torek dobili poimenske sezname presežkov, čez mesec dni pa tudi že prve odločbe.
Za predsednika Skimarjevega sindikata Dušana Ferjana je Štrlekarjeva odločitev, da bodo že v torek znani poimenski seznami odpuščenih delavcev, presenetljiv. “Mislim, da bi se moral nov nadzorni svet seznaniti z razmerami v podjetju in na podlagi informacij, ki jih bo dobil, potem izpeljati to stvar,” je dejal Ferjan, ki še vedno računa, da bodo kakšnega izmed 180 predvidoma ukinjenih delovnih mest vendarle uspeli obdržati.
Ferjan je bil sicer z današnjimi sklepi skupščine zadovoljen, saj verjame, da bodo lastniki za vodstvo podjetja postavili primerne in sposobne ljudi, ki bodo znali voditi družbo. “Pričakujemo, da se bo novopostavljeni nadzorni svet v najkrajšem možnem času, v roku desetih dneh odločil in nam dal res najbolj kompetentne ljudi za vodenje našega podjetja,” je poudaril Ferjan in dodal, da se z novim vodstvom mudi, saj je za Skimar v tem trenutku pomemben vsak dan.
Da bi Skimar čim prej dobil novo stalno vodstvo, ki bi kontinuirano delalo dalj časa kot zadnje uprave, si želi tudi Štrlekar. Prepričan je, da so od lanskega marca, ko je sam prevzel vodenje podjetja, v Skimarju marsikaj postorili in da je podjetje danes v boljšem stanju, kot je bilo pred njegovim prihodom.
“Zagotovo bi bil bolj vesel, če bi bilo stanje še boljše. Na ski diviziji je stanje relativno dobro in se poznajo premiki, na diviziji plovil pa je glede na tržno situacijo stanje ta moment še zmeraj zadovoljivo, kajti naši konkurenti so pred dvema mesecema in več že ustavili proizvodnjo, mi pa smo jo imeli vse do konca decembra in sedaj planiramo, da jo bomo konec januarja znova zagnali,” je o prisilnem dopustu, na katerem je zaradi zmanjšanih naročil sedaj 163 zaposlenih v Elanu Marine povedal Štrlekar.
“Mislim, da ima Skimar možnost preživeti, saj ima program, ki je zanimiv za naše kupce, vendar bo treba na tem delati in ukrepati,” je še poudaril Štrlekar, ki meni, da sanacijski ukrepi izboljšujejo stanje v Skimarju, ki naj bi leto končal s približno štiri milijoni evrov izgube. S sanacijo podjetja in poslovanjem od januarja do novembra pa so se danes seznanili tudi lastniki, med katerimi je največja Kapitalska družba.
Z najboljšo možno ekipo do odličnih poslovnih rezultatov
Na dogajanje v Skimarju pa se je odzval tudi premier Borut Pahor. Glede Skimarja, ki je danes dobil nov nadzorni svet, izrazil željo, da se bo oblikovala najboljša možna ekipa, ki bo sposobna podjetje pripeljati do odličnih poslovnih rezultatov. Ob tem je spomnil, da so pred nekaj leti podobno obupovali nad usodo Peka, ki je danes dobro stoječe podjetje.
“Temu je tudi namenjen KAS (kadrovsko-akreditacijski svet), da s svojimi predlogi pomaga skupščinam, nadzornim svetom in drugim, da tam, kjer ti delajo v imenu države, delajo najboljši,” je dodal Pahor.
Zaposleni v Skimarju kljub ponedeljkovi napovedi v. d.-ja predsednika uprave Ivana Štlekarja niso seznanjeni s poimenskim seznamom tistih, ki bodo izgubili delo.
Po opozorilu sindikata se je namreč Štrlekar odločil, da bo s programom presežnih delavcev prej seznanil še nove nadzornike. Predsednik sindikata Dušan Ferjan pa upa, da se bo sindikat lahko znova srečal s Štrlekarjem, s katerim še vedno poskušajo s seznama umakniti nekatera imena in tako zmanjšati končno število odpuščenih, ki naj bi prve odločbe začeli prejemati čez en mesec.
Ferjan in Štrlekar sicer menita, da bo na koncu odpuščenih nekaj manj do napovedanih 180 delavcev, nikakor pa ne več. Poimenski seznam naj bi delavci prejeli v kratkem, predvidoma v prihodnjih dneh, potem ko se bo z njim seznanil nov nadzorni svet.
Kdo in kako so grabili po Skimarju
Najboljši članek o dogajanjih v Skimarju v zadnjem času.
Čeprav je bilo sprva predvideno, da se bo maratonska seja nadzornega sveta Skimarja, ki se je začela v četrtek, 27. novembra, ob 15. uri, po polnoči pa je bila zaradi izčrpanosti prisotnih prekinjena, nadaljevala 15. decembra, se to ni zgodilo.
Zaradi zaostrovanja spora in medijskega obračunavanja med prokuristom Skimarja Jožetom Kraljem, ki je bil na seji nadzornega sveta izzvan in je nadzornike seznanil z velikanskimi odvetniškimi in svetovalnimi stroški (v letošnjem letu so znašali okoli 800.000 evrov), in vršilcem dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivanom Štrlekarjem so morali državni lastniki Skimarja hitro ukrepati. V Kapitalski družbi (Kad), skupini Zavarovalnica Triglav in DSU (naslednica Slovenske razvojne družbe) so nadzornikom, ki v Skimarju zastopajo njihove interese, naročili, da morajo prekinjeno sejo nadaljevati že 8. decembra.
V nasprotju s prakso v preteklosti, ko so bile seje v Begunjah, je bila ponedeljkova seja sklicana v Ljubljani. Takšna odločitev je bila sprejeta, ker je bilo pričakovati, da bodo nadzorniki, vodstvo Skimarja, odvetniki in tudi bankirji, ki se v zadnjem času običajno udeležujejo sej nadzornih svetov Skimarja, zasedali do jutranjih ur.
V poslovno stavbo Smelta ob ljubljanski obvoznici je ob 17.49 prvi vstopil Boris Ziherl, ki v nadzornem svetu Skimarja zastopa interese Kada, največjega lastnika Skimarja. Prisotnost novinarjev ga je presenetila. “Brez komentarja,” je izustil in se mimo peščice predstavnikov medijev prebil v dvorano, v kateri je bil ob 18. uri napovedan začetek seje nadzornega sveta. Minuto ali dve zatem se je v avli pojavil predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček, ki je nastopanja v javnosti bolj vešč. Tako kot Ziherl tudi on v nadzornem svetu zastopa Kad. “Nadzorniki morajo podpirati upravo, dokler se ji ne dokažejo kakršne koli nepravilnosti. Če pa so odvetniške storitve takšne, da so bile potrebne, se bom pustil prepričati, da stroški niso bili pretirani,” je pojasnil Gomišček.
Za njim, tik pred šesto uro, so mrkih obrazov prispeli še drugi pomembni igralci Skimarjevega pokra: Štrlekar in Kralj, Mitja Mlakar, predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu, Metka Petek, ki v nadzornem svetu zastopa skupino Zavarovalnica Triglav, ter odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar. Obsežno dokumentacijo, zloženo v fasciklih, s katero sta nameravala odvetnika nadzornikom utemeljiti več kot pol milijona evrov težka prejeta plačila v zadnjem letu, sta jima nosila dva mladeniča. Nazadnje, nekaj minut čez šesto, je prispel zamudnik, Matjaž Lenassi, tretji predstavnik Kada v nadzornem svetu Skimarja.
Nadzorniki niso smeli ukrepati
Po prepričanju številnih se je Skimarjev zadnji poker začel. Toda le nekaj ur pred tem je bila na višji ravni sprejeta presenetljiva odločitev. Nadzorniki Kada pod vodstvom Borisa Zupančiča se niso strinjali s predlagano zamenjavo Štrlekarja in Kralja, ampak so zahtevali, da se v primeru ugotovljenih nepravilnosti iz nadzornega sveta odpokličejo trije Kadovi nadzorniki. Vnaprej pripravljena pojasnila za Skimarjev nadzorni svet, odgovori na vsako morebitno vprašanje, utemeljitve in debela dokumentacija so bili brezpredmetni, nadaljevanje seje Skimarjevega nadzornega sveta pa farsa za Kralja, Štrlekarja, Planinšca in Vrečarja. Čeprav bi želeli, nadzorniki niso smeli ukrepati. Da bi se izognili morebitnim očitkom o neresnosti in televizijskim kameram, ki so bile postavljene pred vrati, so sejo zavlekli do polnoči.
Že v ponedeljek so nekateri nadzorniki slutili, da tudi nova nadaljevanka seje, ki se je odvila pred dvema dnevoma v Begunjah, ne bo prinesla sprememb v vodstvu Skimarja. In tako se je tudi zgodilo. Kralj in Štrlekar ostajata v Skimarju. Vsaj do januarja, ko se bodo karte na novo premešale. Upoštevaje vse okoliščine je to druga najboljša možnost, pri čemer prva ne obstaja. Zakaj bi lastniki zdaj oblikovali novo vodstvo in posameznike izpostavljali medijem, če bi jih že čez nekaj tednov lahko ponovno zamenjali?
Ta teden so bili namreč imenovani novi nadzorniki Kada. Po še najbolj verjetnem scenariju bo sledila zamenjava Kadove uprave, v kateri je poleg začasnega predsednika uprave Uroša Rožiča članica uprave Helena Bešter. Nova - ali pa stara, če še ne bo zamenjana - Kadova uprava bo na januarski skupščini Skimarja zagotovo odstavila Skimarjeve nadzornike. Temu bo sledila zamenjava Štrlekarja in Kralja. Čeprav ločena po programih, saj je bil Kralj razrešen kot prokurist in imenovan za direktorja hčerinskega podjetja Elan Marine, Štrlekar pa bo kot vršilec dolžnosti predsednika uprave odgovoren za prodajo smuči, se bosta morala občasno srečevati. Njun spor bo, ko bosta drug do drugega hlinila prijaznost, na videz zglajen, pozabljen ne bo nikoli.
Z ogromnimi odvetniškimi in svetovalnimi stroški zavoženega Skimarja, ki so bili med drugim pokriti tudi z državnimi sredstvi iz septembrske dokapitalizacije v višini desetih milijonov evrov, se bodo v prihodnosti ukvarjali novi nadzorniki, revizijske hiše, verjetno pa tudi organi odkrivanja in pregona. Čeprav se poskuša v javnosti prikazati drugače, je Štrlekar le strelovod za številne očitke. Kriv, krivda, krivica! Na veliko večino faktur in pogodb, ki so bile podlaga za izplačilo stroškov odvetnikoma Planinšcu in Vrečarju, se je kot prokurist podpisal tudi Kralj. Ena od pogodb, ki je bila sklenjena za skrbni pravni pregled, ni vključevala končne cene, ampak le urne postavke, zato sta imela odvetnika pri zaračunavanju storitev proste roke.
“Ker nadzorniki niso želeli okostnjakov v svojih omarah, so naročili skrbni pravni pregled 21 hčerinskih podjetij Skimarja. Veliko smo potovali po tujini, potrebni so bili številni prevodi, kar je povzročalo precejšnje stroške. Sklenitev pogodbe, ki vključuje le urno postavko, je v podobnih primerih običajna praksa. Konec koncev se pred takšnimi pregledi ne ve točno, koliko ur dela bo treba vložiti,” pojasnjuje Planinšec. Razen že znanih zadev odvetnikoma ni uspelo odkriti nobenih nepravilnosti.
Bolj kot visoki odvetniški stroški zbujajo skrb svetovalni stroški za program reorganizacije Skimarja, ki ga je izdelal samostojni podjetnik Drago Keršič. Njegova, lahko bi rekli perverzna ponudba naj bi najprej znašala kar 1,5 milijona evrov. Za izdelek, ki ga uprava in lastniki še niso razkrili javnosti, je na koncu prejel “le” 150.000 evrov. Pri tem obstaja možnost, da bi v primeru izvedbe predlaganih ukrepov dodatno prejel še 250.000 evrov. Kako je Keršič, ki je lani ustvaril manj kot 100.000 evrov prometa in nima zavidanja vrednih izkušenj v gospodarstvu, sploh dobil priložnost, da se za plačilo ukvarja s Skimarjem, ki je na robu propada, ni povsem znano. Po besedah dobro obveščenih pa je treba vzporednice iskati z bivšim predsednikom Kadove uprave Tomažem Toplakom.
Konec lanskega leta je Keršič s Kadom, ki ga je takrat vodil še Toplak, podpisal pogodbo za pripravo analize ter definiranje ključnih področij izboljšanja poslovanja Kada s programom ukrepov, vredno 47.400 evrov. Zakaj se je vodstvu Kada, v katerem je zaposlenih nekaj deset ekonomskih in pravnih strokovnjakov z univerzitetnimi izobrazbami in magisteriji znanosti, sploh zdelo potrebno najemati Keršiča, ni znano. Še manj je jasno, kaj se je v zadnjem času dogajalo s Kraljem, da je sprejel pogumno odločitev in nadzornike seznanil z vsemi svetovalnimi stroški, ki so se nakopičili v zadnjih mesecih. Domnevne nepravilnosti, ki smo jih prvi razkrili v Dnevniku, o njih pa so poročali vsi mediji, so le vrh ledene gore v nizu vprašljivih dogodkov, ki so se v času prejšnje vlade dogajali okoli Skimarja.
Skrivnostni načrt
V prvi polovici mandata prejšnje vlade je v veliki tajnosti nastal načrt o povezavi Skimarjevih hčerinskih podjetij Elana in Elana Marine z Alpino in Seawayem. Kdo vse je stal v ozadju tega načrta, ni znano, kar nekaj indicev pa kaže, da je bil eden od glavnih akterjev Tomaž Toplak. V prvi fazi je leta 2006 druščina, zbrana okoli sedanjega direktorja Alpine Matjaža Lenassija (zdaj člana Skimarjevega nadzornega sveta!) in Bojana Podpečana, sina predsednika upravnega odbora Milana Podpečana, prevzela Alpino. Kupčijo so spremljali utemeljeni sumi o klientelizmu. Takratni menedžment Alpine z dolgoletnim direktorjem Martinom Kopačem na čelu je za delnico Alpine ponujal 62,6 evra. Ker je bila druga ponudba za pičle 4,17 centa višja, je Kopačevi ekipi spodletel nakup 56,7-odstotnega lastniškega deleža Alpine, ki sta ga Kad in Sod prodajala skupaj z dvema drugima lastnikoma.
V zvezi s prevzemom Alpine pa je pred dnevi prišla na dan še ena pomembna podrobnost. V ozadju prevzema naj bi stala družba Sarini. Izvršni direktor Sarinija je namreč Boris Pipan, ki je hkrati tudi član nadzornega sveta Alpine. V upravni odbor Sarinija je bil pred približno dvema mesecema imenovan prokurist Skimarja Jože Kralj. Po neuradnih informacijah naj bi bil zato v ozadju prevzema Alpine tudi Kralj. “V upravni odbor Sarinija sem bil imenovan popolnoma naključno. Niti s Sarinijem niti z Alpino nisem lastniško povezan,” zatrjuje Kralj.
Head želi prevzeti Skimar
Sredi leta 2006 je ena največjih svetovnih multinacionalk za proizvodnjo športne opreme Head prek borznoposredniške hiše Ilirika oddala ponudbo za prevzem Skimarja. Tik pred iztekom ponudbe sredi septembra se je 87,33 odstotka lastnikov Skimarja - Kad, skupina Zavarovalnica Triglav, DSU in KD Holding, ki je bil takrat še lastnik Skimarja - odločilo opraviti skrbni pregled Skimarja. Preostali lastniški delež je obvladoval NFD Holding, ki je bil pripravljen Headu prodati 12,67 odstotka delnic brez skrbnega pregleda. Čeprav se je rok za skrbni pregled, ki so si ga postavili štirje lastniki, iztekel sredi decembra, poročila ni bilo na spregled.
Poleg Headove ponudbe so v tistem času lastniki in vodstvo Skimarja dobili še nekaj ponudb različnih borznih hiš in strateških partnerjev za prevzem Skimarja. Vse so bile gladko zavrnjene. Ker je NFD Holding vztrajal pri prodaji, obstoječi lastniki pa so imeli pri nakupu predkupno pravico, sta v začetku leta 2007 delež NFD Holdinga v Skimarju za pet milijonov evrov kupila Kad in DSU. Državni delež v Skimarju se je tako povečal na dobrih 83 odstotkov. Največje zasluge, da je kupčija s Headom propadla, poznavalci razmer pripisujejo Toplaku. Kot se je kasneje izkazalo, so bili v ozadju drugi, “višji” interesi.
Država postane 100-odstotni lastnik
Zaradi širitve proizvodnih zmogljivosti se je v začetku leta 2007 pojavila zamisel o dokapitalizaciji Skimarja v višini 10,2 milijona evrov. Da bi bila dokapitalizacija na skupščini podprta, bi jo po družbeniški pogodbi moralo podpreti 90 odstotkov lastnikov. To je pomenilo, da bi moral s takratnim 16,8-odstotnim lastniškim deležem zanjo glasovati tudi edini nedržavni lastnik Skimarja KD Holding, ki ga vodi Matjaž Gantar.
KD Holding je dokapitalizacijo sprva podpiral, kasneje pa je pri njeni potrditvi državnim lastnikom povzročal velike težave. Takrat je postalo tudi jasno, da bo razmeroma majhen lastniški delež Skimarja prekaljeni Gantar izkoristil kot jokerja v drugih zgodbah. Za podporo dokapitalizacije Skimarja naj bi Gantar od države zahteval, da mu Zavarovalnica Triglav s povezanimi osebami proda 50-odstotni lastniški delež Name (s KD Holdingom povezani KD Kapital je sicer 48,5-odstotni lastnik Name). V KD Holdingu so to takrat zanikali. Na avgustovski skupščini je bil KD Kapital (netržne naložbe so bile v tistem času iz KD Holdinga prenesene na KD Kapital) pripravljen podpreti dokapitalizacijo, vendar pri njej ni želel sodelovati. Ker bi delež KD Kapitala v primeru izglasovane dokapitalizacije znašal še vedno več kot 13 odstotkov, je državni lastniki Skimarja niso potrdili.
Oktobra je KD Kapital z državnimi lastniki vendarle dosegel dogovor, ki je bil sprejemljiv za obe strani. Kad je s KD Kapitalom sklenil opcijsko pogodbo, po kateri je bil pripravljen do določenega roka od njega odkupiti 13-odstotni lastniški delež Skimarja. Po drugi strani je bil KD Kapital pripravljen podpreti dokapitalizacijo, v kateri ne bo sodeloval. Marca letos je KD Kapital izkoristil opcijo tako, da so z državo povezana podjetja postala 100-odstotni lastnik Skimarja. KD Kapital je za svoj lastniški delež v Skimarju iztržil 8,8 milijona evrov.
Lanska opcijska pogodba med Kadom in Kapitalom je pomenila zadnjo fazo v konsolidaciji državnega lastništva Skimarja, hkrati pa je naredila prostor za sklepni manever pri uresničevanju “velike ideje” o povezovanju Elana Marine s Seawayem in Elana z Alpino. Potem ko so bili na oktobrski skupščini imenovani novi člani Skimarjevega nadzornega sveta Gomišček, Štrlekar in Lenassi, sta Skimar in Seaway konec novembra podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri navtičnem programu. To pismo je pomenilo prvi korak pri privatizaciji Skimarja. Pismu so sledile sinergijske študije, ki so pokazale zanemarljive, če ne celo negativne sinergije v primeru povezovanja.
V študiji je bilo ugotovljeno, da se Elan Marine in Seaway razlikujeta že v pristopu trženja malo- in velikoserijskih plovil. Lani je Seaway zgradil šest luksuznih plovil, po drugi strani pa je Elan Marine izdelal 292 manjših jadrnic. Podjetje Seaway je znano po izdelavi prototipov za ugledne svetovne proizvajalce plovil, največ prihodkov ustvarijo z licenčninami, po načrtih pa naj bi se v prihodnosti usmerili v proizvodnjo in prodajo jadrnic. Medtem ko Seaway razstavlja na ključnih navtičnih sejmih v Portorožu, Barceloni, Düsseldorfu in Moskvi, se Elan Marine pojavlja na številnejših sejmih.
Študija tudi ugotavlja, da Elan Marine in Seaway ne moreta pričakovati večjih sinergijskih učinkov pri nabavi, razen v primeru nabave motorjev, pa še to le pod pogojem, da bi Elan Marine v svoja plovila vgrajeval znamko Yanmar oziroma Seaway znamko Volvo. Zaradi samega koncepta plovil, ciljnega trga in velikosti plovil Seaway uporablja drugačne materiale in tehnologijo izdelave plovil, kar se odraža pri nabavni ceni materialov, ki so višjega cenovnega razreda, in različnih dobaviteljih.
Skoraj nobenih sinergij pa ni zaznati v proizvodnji plovil. Seaway kupuje pohištvo pri zunanjih dobaviteljih, Elan Marine pa ima na tem področju znanje, opremo in kadre, vendar zaradi ozkih grl v lakirnici nima razpoložljivih zmogljivosti. Četudi bi bile zmogljivosti proste, tehnologija lakiranja Elana Marine ne ustreza tehnologiji Seawaya.
Še manj sinergij pa je pokazala sinergijska študija o povezovanju Elana z Alpino. Zaradi nezadostnih sinergij so se poznavalci razmer spraševali, zakaj Elan in Alpina ne ustanovita skupnega podjetja le za trženje, podobno kot ima Elan v Severni Ameriki skupno podjetje z italijanskim družinskim podjetjem DalBello, ki proizvaja smučarske čevlje.
Študijam navkljub je bila volja posvečenih za sklepno dejanje zelo močna. Za to sta se zavzemala predvsem predsednik Skimarjevega nadzornega sveta Gregor Gomišček in Japec Jakopin (Gomišček je bil z enim od bratov Jakopin v učnih letih sošolec). Sredi letošnjega marca je povezovanje med Elanom Marine in Seawayem zaradi precejšnjih izgub, ki so pricurljale v javnost, za krajši čas zastalo, zato državni lastniki na marčevski skupščini Skimarja niso odločali o ustanovitvi mešanega podjetja Elan Yacht, v katerem naj bi imela Elan Marine in Seaway vsak polovični lastniški delež.
Zaradi ogromne izgube, ki je lani znašala kar osem milijonov evrov, je Seaway minilo zanimanje za povezovanje. “Nismo sanatorji ali stečajni upravitelji, temveč kreatorji proizvodov. Z Elanom Marine se ne nameravamo povezovati v takšnem stanju, kot je zdaj. To ne pomeni, da v prihodnosti do združevanja ne bo prišlo, saj je za povezavo vse pripravljeno. Ali bo do povezave prišlo, pa je odvisno predvsem od tega, kako uspešni bodo pri reševanju problemov v Skimarju. Očitno je, da so se tega zdaj lotili resno. V prvi vrsti bo moral Skimar urediti razmerja do bank,” nam je takrat pojasnil solastnik Seawaya Japec Jakopin.
Odstop Umka in Šarabona
Spomladi so nastopile tudi prve resne težave z bankami. SKB banka je Skimarju odpoklicala posojilo v višini 3,7 milijona evrov. Nezadovoljstvo se je stopnjevalo tudi v NLB in Gorenjski banki, ki jima Skimar dolguje več kot 10 milijonov evrov. V začetku aprila sta pod prisilo lastnikov odstopila predsednik uprave Igor Umek in član uprave Matjaž Šarabon. Za vršilca dolžnosti predsednika uprave je bil imenovan član nadzornega sveta Ivan Štrlekar, ki je pred tem vodil svoje podjetje Valji, pomembnejše mesto v Skimarju pa je pridobil tudi Jože Kralj, ki so ga nadzorniki že pred tem imenovali za prokurista.
Do sredine junija sta morala Štrlekar in Kralj pripraviti sanacijski program in ekonomsko analizo o povezovanju Elana Marine s Seawayem. Da bi se izognili kakršni koli odgovornosti in morebitnim tožbam glede povezovanja Elana Marine s Seawayem, so želeli nadzorniki na skupščini konec maja doseči spremembo poslovnika, tako da bi o tem odločala le skupščina. Lastniki Skimarja so na skupščini temu nasprotovali in sprejeli odločitev, da morajo morebitno povezovanje najprej podpreti nadzorniki, šele potem bo o njem odločala skupščina.
“Veliki načrt” je propadel
V drugi polovici junija je vodstvo nadzornike seznanilo, da bi bilo treba v sanacijo Skimarja vložiti 25 milijonov evrov. Hkrati jim je predstavilo tudi dve različici sanacijskega programa. V primeru ohranitve samostojnosti bi Skimar leta 2012 ustvaril več dobička kot v primeru povezovanja s Seawayem in Alpino. Kljub temu je bila konec junija na nadzornem svetu sprejeta odločitev o povezovanju Elana Marine s Seawayem in Elana z Alpino z ustanovitvijo mešanih podjetij. Da bi prišlo do uresničitve načrtov, so morali odločitev o povezovanju podpreti lastniki na izredni skupščini, ki je bila načrtovana v začetku julija.
Skrivnostni načrt je predvideval, da se bo izčrpavanje Elana Marine začelo že v drugi polovici letošnjega leta, pri čemer bi prodajo in razvoj iz Elana Marine prenesli na Elan Yachts (mešano podjetje s Seawayem), v začetku prihodnjega leta pa še preostale sektorje.
Takoj na začetku julija so se vsi načrti, ki so se dolgo časa pripravljali v zakulisju in do uresničitve katerih je manjkal le še korak, podrli kot hiša iz kart. Na mesto odstavljenega predsednika Kadove uprave Tomaža Toplaka je prišel Uroš Rožič, ki je takoj ustavil vsa načrtovana povezovanja. Štrlekarju in Kralju je bilo naročeno, da morata za dokapitalizacijo pripraviti nov sanacijski program in z bankami doseči dogovor o reprogramiranju posojil. Konec septembra so lastniki dokapitalizirali Skimar v višini 10 milijonov evrov. Skupina Triglav je dokapitalizacijo Skimarja med drugim pogojevala z objavo razpisa, s katerim bi oblikovali mednarodno sanacijsko ekipo. Ta zahteva, ki bi morala biti izvršena do konca letošnjega leta, ne bo izpolnjena. Kako je Skimar v treh mesecih porabil deset milijonov evrov, ni povsem jasno. Po Štrlekarjevih besedah so 2,7 milijona evrov namenili za poplačilo dela posojil, 6,3 milijona evrov pa za obratna sredstva.
Elan, ki je poleg Gorenja in Mure ena v tujini najbolj uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk, se je v svoji zgodovini že nekajkrat znašel na robu preživetja. Več kot očitno je begunjska družba predstavljala politični privilegij in zato do danes ni mogla propasti. V primerjavi s podjetji, ki so se znašla v težavah in se potopila, je v Elanu v zadnjih dveh desetletjih službo izgubila le peščica zaposlenih. Elan je tudi eno od slovenskih podjetij, ki je za sanacijske potrebe od države prejelo največ svežega kapitala - ta znaša več deset milijonov evrov.
Vstop Elana v visoki smučarski svet
Zametki Elana segajo v čas konca druge svetovne vojne, ko je znameniti slovenski smučarki skakalec Rudi Finžgar postal vodja delavnice za proizvodnjo smuči na osvobojenem ozemlju v Cerknem. Po vojni se je cerkljanska smučarska tradicija nadaljevala v Žgošah pri Begunjah. Elan se je iz zadruge hitro razširil v tovarno, v kateri je bil Finžgar prvi direktor do leta 1958.
“Ko so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja Elanovi ogledniki našli na severu Švedske smučarsko sila nadarjenega Ingemarja Stenmarka, se je začela zlata doba našega izdelovalca smuči iz Begunj. V nekaj letih je svet že vedel zanj,” se spominja Jože Pogačnik, lanskoletni prejemnik nagrade Društva novinarjev za življenjsko delo, ki je do nedavne upokojitve 35 let služboval kot športni novinar in komentator Dnevnika.
Po njegovih besedah se je Elanov vstop v visoki smučarski svet začel decembra 1974, ko je takrat še kodrolasi Šved pri osemnajstih letih prvič zmagal na Elanovih smučeh v svetovnem pokalu in potem v naslednjih petnajstih sezonah nanizal še 85 zmag ter postavil mejnik, ki ga še dolgo ne bo nihče dosegel. K Elanovi slavi v svetu so veliko prispevali tudi slovenski asi Bojan Križaj, Boris Strel in Mateja Svet, ki je dosegla celo stoto zmago na Elanovih smučeh.
“Elanove smučke so se po zaslugi izjemnih, javnosti običajno skritih sodelavcev razvijale vštric s tekmovalno rastjo nepremagljivega Šveda. Jure Vogelnik, ki je bil vsa tekmovalna leta serviser Stenmarkovih smuči, je to dejavnost, ki je izjemno pomembna, a največkrat neopazna, dvignil na najvišjo raven. Elanovi strokovnjaki so v begunjskem inštitutu pod vodstvom Andreja Robiča vedno znova razburjali smučarski svet z raznoraznimi novostmi, ki jih niso znali vselej tudi ustrezno zaščititi, a to že ni bil več njihov posel. Tako so že zdavnaj razvili smučko s poudarjenim stranskim lokom - po domače karving smučko z odprtino na krivini, ki jo dandanes svetu ponuja Fischer, skakalno smučko z dvema krivinama in podobno,” se spominja Jože Pogačnik.
“Včasih se nam je ob spremljanju tekem alpskih smučarjev na najvišji ravni zazdelo, da smo prav zaradi Elana in tekmovalcev na njihovih smučeh lahko vsaj tako ponosni, kot so bili Italijani ponosni na Ferrarija, ko jim je zmage nabiral Michael Schumacher. Elanomanija je bila takrat res brezmejna, a za zgodovinskost vendarle premajhna, saj ni bila kos dolgemu kriznemu obdobju,” pojasnjuje Pogačnik.
Tajni računi v tujini
Zlatim časom sta sledila krizno obdobje in prodaja Elana v stečajnem postopku. Pred tem so leta 1989 v javnost pricurljali astronomski Elanovi dolgovi v višini približno 450 milijonov takratnih nemških mark, ki so se nakopičili v nekaj letih. Od leta 1984 je Elan del poslovanja opravljal preko dveh računov pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu. Od teh je bil eden odprt na podjetje Ryon. O tem v Ryonu niso bili seznanjeni.
Po ugotovitvah takratne devizne inšpekcije je bilo samo od leta 1988 do 1990 na teh računih za 273 milijonov mark prometa. S teh dveh računov, nad katerima je med drugimi bedel tudi pokojni Ivan Maček - Matija, so se med drugim financirale verske organizacije v Sloveniji in na Hrvaškem. Proti takratnemu direktorju Elana Urošu Aljančiču in prvemu finančniku Pavlu Kodru (sicer bratrancu predsednika uprave Save Janeza Bohoriča) so bili sproženi številni sodni postopki. Nobeden od njih se ni končal s pravnomočno obsodbo.
Kaj je bilo pravzaprav v ozadju gromozanske finančne luknje Elana, se ni nikoli ustrezno pojasnilo. Po eni od teorij je bil Elan žrtev tako imenovane Markovićeve zakonodaje, ki je fiksirala marko v odnosu do dinarja v razmerju 1:7. Hkrati je v takratni Jugoslaviji divjala hiperinflacija. Elan se je zadolževal na jugoslovanskem trgu in plačeval ogromne obresti. Ker je na tujih trgih prodajal po fiksni ceni, stroškov ni mogel vračunati v ceno izdelkov. V tistem času je na letni ravni ustvaril okoli 100 milijonov mark prometa, zato nikomur ni bilo jasno, kako je lahko nastala zastrašujoča luknja v višini 450 milijonov mark.
Po drugi različici je bil Elan žrtev finančnih malverzacij. Koder, z univerzitetno izobrazbo iz teoloških ved, je imel neomejena pooblastila, med drugim tudi za upravljanje celovških računov. Sogovornik, ki je želel ostati neimenovan, se spominja, da je bil Koder za tiste čase brezhibno urejen, uglajen in izjemno dostojanstvene drže, ki se je ne bi sramovali niti na angleškem dvoru. Bilanc se ni revidiralo, ampak je vse temeljilo na zaupanju: kar je rekel Koder, je tudi veljalo. Dokler ni izbruhnila afera, je bil tudi glavni kandidat za finančnega ministra nove Demosove vlade.
Pomenljivo je, da je v najbolj kritičnem času na neznani lokaciji določen čas skrival obsežno dokumentacijo o poslovanju Elana. In pomenljive so tudi njegove grožnje, da se nekateri ne bodo dobro počutili, če bo moral oditi za zapahe. V času sodnih procesov je Koder napovedoval izid knjige, v kateri je nameraval razkriti vse nepojasnjene skrivnosti Elana. Knjiga ni nikoli izšla. V zvezi z afero Elan se bodo številni spomnili tudi znamenite Pukšičeve komisije, ki je zaradi političnega obračunavanja ušla preko vseh meja.
Elan v hrvaški lasti
Aprila 1990 sta Komercialna in hipotekarna banka v stečaju (KIH) in Gorenjska banka zaradi precejšnjih terjatev pridobili hipoteke na Elanovih nepremičninah. Maja istega leta je Elan predlagal postopek prisilne poravnave, ki pa ga oktobra sodišče ni potrdilo. Začel se je stečajni postopek. V primerjavi s številnimi podobnimi stečajnimi postopki delavci in dobavitelji niso bili upniki Elana. Največjo ceno je plačala KIH banka, saj je morala zaradi Elana v stečaj, brez dela pa je ostalo 500 bančnih uslužbencev. Prevzemnica njenih poslov z občani in številnih filial po Sloveniji in Črni gori je po odločbi Narodne banke Jugoslavije postala SKB banka, ki v tistem času še ni imela razširjene mreže poslovalnic.
V stečajnem postopku so hrvaški upniki z minimalim vložkom ustanovili podjetje Komel. Na podlagi pogodb o komisijskem nakupu Elana so upniki Komelu odstopili terjatve (cesija) in na javni dražbi kupili Elan. Za to kupnino je dala bančno garancijo hrvaška Privredna banka, ki je kasneje s poplačilom terjatev do upnikov in odkupom delnic postala tudi lastnica Elana.
Do začetka leta 2000 je bil Elan v lasti Privredne banke Zagreb. Takrat so Privredno banko, ki je pred tem Elan popolnoma izčrpala, prevzeli Italijani. Slovenski vladi je bil dan ultimat, da Elan odkupi, sicer bo šlo podjetje v stečaj. Krizni menedžer Uroš Korže je pri najvišjem državnem vrhu vzbujal največje zaupanje, zato je bilo takratnemu direktorju Slovenske razvojne družbe (SRD) Marjanu Rekarju sugerirano, da lahko sanacijo Elana vodi edino on. 17. marca 2000 je bila na Otočcu sklenjena kupoprodajna pogodba Elana v višini 14 milijonov mark. Poleg kupnine je SRD v Elan vložil še 38 milijonov mark vredno kapitalsko injekcijo in podjetju omogočil poroštva za najem dolgoročnih posojil in storitvenih garancij v skupni višini 25 milijonov mark.
Zahtevna sanacija
“V danem trenutku je sanacija Elana pomenila eno najzahtevnejših sanacij v Sloveniji. V obdobju od leta 1994 do 1999 tedanjemu lastniku Elana ni uspelo ustaviti negativnega trenda poslovanja, zato je bilo kumulativne izgube iz poslovanja 50 milijonov evrov, celotne izgube pa skoraj 80 milijonov evrov. Tako se je podjetje na začetku leta 2000 ponovno znašlo pred stečajem, proizvodnja je bila ustavljena, delavci na čakanju. Podjetje je bilo skoraj brez zalog in terjatev, vsa podjetja v tujini pa nesolventna.
Od leta 2000, ko smo prevzeli Elan, se je prodaja povečala s 57 milijonov evrov na 89 milijonov evrov v letu 2003, medtem ko so prihodki skupaj z novimi programi v skupini Skimar znašali 114 milijonov evrov. V obnovo tovarn smo vložili 35 milijonov evrov, ustvarili smo 350 novih delovnih mest, pri čemer smo povprečno plačo na zaposlenega povečali s 710 evrov v letu 2000 na 941 evrov v letu 2003. V obdobju, ko sem vodil sanacijo v Elanu, smo ustvarili skupaj 13 milijonov evrov dobička iz poslovanja, čisti dobiček pa je zaradi finančnih in izrednih učinkov, ki izhajajo iz finančne konsolidacije, znašal celo 18 milijonov evrov,” se spominja Korže.
Ko je bilo treba leta 2003 Koržetovi ekipi leta, v kateri so bili strokovnjaki, ki so leta 2000 zaradi sanacije Elana zapustili dobro plačana delovna mesta, izplačati nagrado, je izbruhnila afera.
“Zaradi uspešne in hitrejše sanacije, kot smo v začetku pričakovali, smo sami predlagali spremembo pogodbe in več kompromisnih predlogov, po katerih bi se premija za uspeh znižala. Pripravljeni smo jo bili nameniti neprofitni ustanovi za štipendiranje otrok zaposlenih, in sicer ne v denarju, pač pa v delnicah družbe. Tako bi lahko Elan denar še naprej namenjal za razvoj. Žal so se lastniki, tudi zaradi medijskih in političnih pritiskov, pogajali s ‘figo’ v žepu, tako da ni prišlo do dogovora,” pojasnjuje Korže. Ker spora ni bilo mogoče zgladiti, je Korže na sodišču vložil tožbe, ki epiloga niso dočakale do danes.
S tem, da je bil Elan v trenutku Koržetovega slovesa saniran, se strinja široka strokovna javnost. Žal se je krivulja življenjskega cikla Elana, ki jo je Koržetovi ekipi uspelo hitro obrniti navzgor, po prihodu Tevža Tavčarja in kasneje Igorja Umka ponovno obrnila navzdol. Pogodbe z vpeljanimi distributerji so bile prekinjene, odpuščeni so bili nekateri vodilni delavci. Skimar je še nekaj časa živel na dveh do tri leta starih projektih.
Elan oziroma Skimar je najboljši primer, kako se lahko zavozi podjetje, v katerem se kadruje po politični liniji. Kot se je izkazalo kasneje, je v osemdesetih letih dolga leta ustvarjal izgubo. To pomeni, da nikoli ni bil paradni konj slovenskega gospodarstva, kot se je pogosto poudarjalo.
Ker se je Skimar zdaj znašel v podobni situaciji kot že dvakrat v preteklosti (osem- do devetletno obdobje, ko se znajde na robu propada, postaja cikel), bo zanimivo spremljati, kako se bo aktualna vlada obnašala pri reševanju njegovih težav. Bo ponavljala ustaljeno prakso iz preteklosti in v podjetje brez meja vlagala svež kapital ali pa ga bo pahnila v stečajni postopek in v njem prodala zdravo jedro?
V obeh primerih se bodo številni zaposleni morali sprijazniti z izgubo delovnih mest. Ker so bili Elanovi delavci za razliko od zaposlenih v številnih podjetjih, ki so se znašla v rdečih številkah, zaradi interesov politike dolgo časa privilegirani in zaščiteni kot kočevski medvedi, je že zdaj jasno, da se bodo s tem zelo težko sprijaznili.
Naročite se na:
Objave (Atom)